Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GRUM Slavko

književnik

(2.8.1901 - 3.8.1949 )

Življenjepis

Rojen je bil v Šmartnu pri Litiji 2. avgusta 1901. leta. Že leta 1905 se je družina preselila v Novo mesto, kjer je oče dobil delo. Tu je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo, igral v amaterskem gledališču in napisal svoje prve pripovedi. Njegovo prvo tiskano delo je humoreska Dobro mleko, ki je bila 1. februarja 1917 nepodpisana objavljena v Dolenjskih novicah.

Po maturi leta 1919 je odšel na Dunaj študirat medicino. Na Dunaju se je njegovo zanimanje za gledališko umetnost še poglobilo in tudi sam je resno začel s pisanjem dramskih in proznih tekstov, ki jih je objavljal v Ljubljanskem zvonu in Jutru. Leta 1926 je diplomiral in se vrnil domov. Nekaj časa je bil stažist in pomožni zdravnik v ljubljanskih bolnišnicah. Nato je bil do smrti zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Imel je nad 200 predavanj iz zdravstvenega področja, predaval je tudi o Freudovi psihoanalizi, s katero se je seznanil na Dunaju. Zatem je šla njegova življenjska in pisateljska moč hitro navzdol, napisal je le še nekaj črtic in novel. Hudo bolan je umrl 3. avgusta 1949 v izolirnici v Zagorju. Pokopan je v Šmihelu v Novem mestu.

Njegovi pripovedni spisi so bili predstavljeni v prvi zaokroženi in komentirani knjižni obliki l. 1957 pod naslovom Goga. Proza in drame. Za časa Grumovega življenja je bila l. 1931 v Mariboru in Ljubljani uprizorjena samo njegova drama Dogodek v mestu Gogi (napisana l. 1926), za katero je dobil drugo nagrado za dramatiko v Beogradu. Poleg drame Dogodek v mestu Gogi obsega njegova dramatika še dvoje mladostnih del: Pierrot in Pirrette, Trudni zastori in t. i. dramski prizor Upornik. Njegove najznačilnejše črtice so: Mansarda, Tju, Beli azil, Zločin v predmestju, Podgane, Lastni portret, Deček in blaznik.

Gruma je kot dramatika in pripovednika zanimala predvsem človekova notranjost – njegova osamljenost, razdvojenost, duševne motnje, podzavest… Z izostrenim čutom za mučna stanja človekove osebnosti je v svojih dramah in pripovedih ustvaril vrh slovenskega v psihoanalizi utemeljenega ekspresionizma.

V novomeški knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo del njegove osebne in literarne zapuščine.

Viri in literatura

• ES 3, str. 402-403 – s sliko.
• LPJ II, str. 320-321.

Slikovni material

• ES 3, str. 403.

« Nazaj | natisni