Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GRIVEC Fran

teolog

(19.10.1878 - 26.6.1963 )

Življenjepis

R. 19. okt. 1878 v Velikem Lipovcu, u. 26. jun. 1963 v Ljubljani. Teologijo je študiral v Ljubljani (od 1898 do1902) in Innsbrucku, kjer je promoviral. V duhovnika je bil posvečen 12. jul. 1901, nastavljen pa leta 1902. L. 1905 je dobil naziv doktor bogoslovja. Kot kaplan je delal v Dobu pri Domžalah (1905-1906), kot prefekt v ljubljanskem semenišču do leta 1916 in v istem času kot profesor pripravnik za filozofijo in osnovno bogoslovje na teološki fakulteti, kjer je nadomestil Janeza Ev. Kreka. Leta 1916 je postal redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. L. 1919-1920 je bil izvoljen za rednega profesorja vzhodne teologije na univerzi v Zagrebu, od l. 1920 pa do svoje smrti je bil profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je tudi papeški prelat (1925), prvi svetnik olomuške nadškofije (1928), sinodalni eksaminator v Ljubljani (1940). Državno je bil upokojen leta 1952, a je ostal še vedno aktiven. Povezal je filološko metodo s teološko mislijo slovanskih blagovestnikov, naslanjal se je na najstarejše opise življenja in dela sv. Cirila in Metoda, odkril je, da je avtor anonimne pridige v Clozovem glagoliatu Metod, ob razlagi drugega dela Brižinskih spomenikov je pokazal na povezanost svetih bratov s Slovenci. Njegovo najbolj znano in odmevno zgodovinsko delo je Slovenski knez Kocelj (1938), vidnejše zgodovinske razprave pa so Ivan Grozni in Rim (1907), Tomaž G. Masarik in delo o ruskem mislecu Vladimirju S. Solovjevu (1917). Ukvarjal se je z vzhodno (pravoslavno) cerkvijo in z vprašanji cerkvenega zedinjenja. Razvijal je idejo o krščanski vesoljnosti ter o bratstvu vzhodnih in zahodnih kristjanov, za kar si je prizadeval tudi hrvaški svetnik sv. Leopold Bogdan Mandič (1866-1942). V čeških revijah je predstavil rusko, bolgarsko in srbsko teološko literaturo. V slovenskih časopisih (Slovenec, Katoliški list) je objavil več poljudnih člankov o cerkvenem zedinjenju in o Sv. Cirilu in Metodu. Grivec je bil pobudnik in vodilni sodelavec unionističnih kongresov v Velehradu na Moravskem (1907-1936), sodeloval je pri ustanovitvi Apostolstva sv. Cirila in Metoda med Slovenci in Hrvati ter pri ustanavljanju Bogoslovne akademije v Ljubljani in njenega glasila Bogoslovni vestnik. Leta 1918 je izdal samostojno delo Pravoslavje, ki je bilo kasneje prevedeno še v češčino. V slovenščini in češčini je izšlo Cerkveno prvenstvo in edinstvo po bizantinskem pojmovanju (1921). Leta 1924 je izšlo delo Cerkev, ki mu je sledila še ruska izdaja.

Viri in literatura

  • ES 3, str. 387.
  • LPJ II, str. 307 – slika.
  • SBL I, str. 261.
  • Štefanič O., Legan M. (2006): Raziskovalna naloga Naši znani Suhokrajinčani: dr. Fran Grivec

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca NM

 

« Nazaj | natisni