Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GREGORIČ Jože

etnograf, slavist

(27.11.1908 - 5.9.1989 )

Življenjepis

R. 27. nov. 1908 v Delaču pri Kostelu, u. 5. sept. 1989 v samostanu v Stični, kjer je tudi pokopan. V l. 1920-1928 je obiskoval realno gimnazijo v Kočevju, v l. 1928-1933 pa Teološko fakulteto v Ljubljani. V l. 1934-1939 je na Filozofski fakulteti v Zagrebu študiral slavistiko. V l. 1933-1934 je bil v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano prefekt in katehet. V l. 1939-1941 je bil profesor – pripravnik na škofijski gimnaziji v Šentvidu, nato do l. 1945 izseljenski duhovnik v Zagrebu. Po 2. svetovni vojni je bil župnijski upravitelj oz. župnik v Tržiču in Lomu, od l. 1970 na Polici pri Grosupljem, zadnje desetletje pa je preživel v cistercijanskem samostanu v Stični. Sodeloval je pri dijaškem rokopisnem listu Bliskavica. 3. apr. 1926 je bil pri Jutru objavljen njegov prvi tiskani tekst Velika noč v Beli krajini. Objavljal je veliko v različnih periodičnih publikacijah. V revijah Mladi junak in Orlič in v listkih Domoljub in Bogoljub je objavljal prispevke religioznega značaja. Bil je urednik oz. član redakcije pri več revijah, npr. v l. 1960-1969 je bil član izdajateljskega sveta Mohorjeve družbe v Celju. Napisal je uvode in komentarje za nekatera slovenska leposlovna dela, npr. za Jurčičevega Jurija Kozjaka l. 1963. Prevajal je tudi iz ruščine in francoščine. Je avtor Kostelskega narečnega slovarja, ki je izšel postumno leta 2014.

Viri in literatura

• Družina 1. okt. 1989, str. 5 – slika.
• LPJ II, str. 299-300 – s sliko.
• Gregorič Jože: Kostelski slovar, 2014.
• Južnič, Stanislav: Domoznanec in kulturni delavec Jože Gregorič, 2011 - s slikami.

Slikovni material

• Južnič, Stanislav: Domoznanec in kulturni delavec Jože Gregorič, 2011.

« Nazaj | natisni