Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GREGORČIČ Avgust

gospodarstvenik, pesnik

(27.3.1943 )

Življenjepis

Avgust Gregorčič se je rodil 27. marca 1943 na Brezovici pri Mirni. Kmetijsko srednjo šolo je obiskoval v Mariboru. Diplomiral je na prvi stopnji na oddelku za živilsko tehnologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in na drugi stopnji na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pa je opravil magisterij iz poslovne politike in organizacije.

Po končani srednji šoli se je zaposlil v sušilnici sadja Greda, kjer je bil zaposlen do odhoda k vojakom leta 1962. Novo zaposlitev je našel v mirnski Dani, kjer je delal dvajset let, najprej kot delovodja v proizvodnji, kasneje kot tehnični direktor, nato pa je prevzel vodenje podjetja. Postal je najmlajši direktor v panogi, v kateri je v nekdanji Jugoslaviji poslovalo več kot 150 podjetij. Vmes je nadaljeval šolanje in postal magister poslovno organizacijskih znanosti. Dano je vodil do leta 1989, zatem je postal direktor  privatnega podjetja Greda na Mirni (kasneje Presad).

Poleg gospodarskega je pomembno tudi njegovo politično delovanje. Nepoklicno je bil od 1973 do 1978 predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna, sedem let podpredsednik občine Trebnje in eno leto njen predsednik. Deloval je tudi v odborih različnih institucij.

Od šolskih let dalje sta v Avgustu Gregorčiču prisotna ljubezen do maternega jezika in spoštovanje slovenske književnosti, kar je v njem prebudilo pesniško žilico. Zanj je značilna zlasti izpovedna lirika. Najprej je s pesmimi sodeloval v šolskih glasilih, kasneje pa jih je objavljal v različnih listih in literarnih revijah. Prvo pesem je objavil leta 1958 v Pionirskem listu, nato je objavljal še v Mladini, Mladih potih in Naših razgledih. Literarna skupina, ki so jo poleg njega sestavljali še Janez Kolenc, Ivan Zoran, Severin Šali, Lado Smrekar in Jože Dular z igralci Ivo Zupančič, Miho Balohom in Nežo Simčič, je predstavljala svojo poezijo tudi izven meja, objavljali pa so jo v Pesmih dolenjske dežele, Dolenskih razgledih, Samorastniški besedi, Književnih listih in reviji Rast. Med drugim je Avgust Gregorčič tudi avtor besedila mirnske himne Nov začetek.

Gregorčič je prejemnik številnih priznanj. V mirnsko zgodovino se je zapisal kot uspešen gospodarstvenik, politik in pesnik. Leta 2017 ga je občina Mirna razglasila za prvega častnega občana in mu s tem izrazila spoštovanje in priznanje za njegov izjemni prispevek k razvoju kraja in k družbenemu življenju v kraju.

Viri in literatura

• DL XXV/12. dec. 1974 št. 50, str. 31.
• Rast V/jul. 1994 št. 3/4, str. 248-253.
• Mirna – ime pesniškega zvena in pomena, 1998.
• Dolenjski list, 13. julija 2017, str. 36.

Slikovni material

• Dolenjski razgledi 19. dec. 1974, str. 131.

« Nazaj | natisni