Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GRANDA Stane

zgodovinar

(8.4.1948 )

Življenjepis

R. 8. apr. 1948 v Novem mestu. Obiskoval je novomeško gimnazijo, kjer je maturiral l. 1967. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino, l. 1973 diplomiral in kasneje doktoriral. V l. 1973-1979 je bil zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, nato je bil raziskovalni svetnik na Zgodovinskem institutu Milka Kosa ZRC SAZU in od l. 1983 njegov upravnik. L. 1981 je postal pomočnik direktorja ZRC SAZU. Predava tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Proučuje gospodarsko, socialno, politično zgodovino Slovencev od 19. stol. do l. 1941. Objavil je več znanstvenih in strokovnih prispevkov. Bil je tudi glavni urednik Prispevkov za zgodovino delavskega gibanja in kasneje urednik časopisa za slovensko krajevno zgodovino Kronika. Januarja 2006 je bil izvoljen za predsednika programskega sveta RTV Slovenija.

Viri in literatura

  • 225 let novomeške gimnazije, str. 463.
  • ES 3, str. 375.
  • Rast X/apr. 1999 št. 2, str. 207-216 – s slikami.

 

« Nazaj | natisni