Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GOVEKAR - VASIČ Minka

pisateljica

(24.10.1874 - 10.4.1950 )

Življenjepis

R. 24. okt. 1874 v Trebnjem, u. 10. apr. 1950 v Ljubljani. V l. 1889-1893 je obiskovala učiteljišče v Ljubljani. Poltretje leto je kot učiteljica službovala v Mirni Peči. L. 1897 se je poročila s pisateljem Franom Govekarjem. L. 1896 je napisala več leposlovnih črtic za liste Edinost, Slovenski narod in Slovanski svet, naslednje leto pa je v Slovenskem narodu objavila prvo daljšo novelo Šahmat. Nato se je posvetila žurnalistiki in s soprogom delovala v uredništvih raznih listov. V l. 1905-1910 je urejala mesečnik Slovenska gospodinja. L. 1903 je izdala obširno kuharsko knjigo Dobra kuharica, s katero je ustvarila, s pomočjo prof. A. Bartlja, kuharsko terminologijo. L. 1908 je napisala knjigo Dobra gospodinja. Prevajala je iz ruščine, hrvaščine, srbščine, nemščine in francoščine. Za ljubljanski oder je prevedla nad 40 dram in komedij, za Slovansko knjižnico in tudi za druge liste več novel in romanov. L. 1905 je v knjižni obliki izšla njena zbirka novel in črtic Ruska moderna. Njen najznamenitejši prevod je bila drama Moč teme (L. N. Tolstoj), l. 1907 je bila tudi natisnjena. V SBL I, na str. 238, je navedeno, da je njen rojstni datum 28. okt.

Viri in literatura

  • SGL, str. 188-189.

Slikovni material

  • Album slovenskih književnikov 1928, str. 115.

 

« Nazaj | natisni