Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GOVEKAR Fran

dramatik, pisatelj

(9.12.1871 - 31.3.1949 )

Življenjepis

R. 9. dec. 1871 na Igu, u. 31. mar. 1949 v Ljubljani. V l. 1883-1892 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. V l. 1892-1896 je na dunajski univerzi študiral medicino, a študija ni dokončal. L. 1897 je postal sourednik Slovenskega naroda. Od l. 1901 do upokojitve l. 1931 je bil uradnik na ljubljanskem magistratu. Deloval je tudi v ljubljanskem gledališču. Bil je prvi ravnatelj Drame (1908-1910) in kasneje intendant. V l. 1902-1910 je urejal zbirko gledaliških iger Talija in Slovana. Urejal je tudi več drugih listov. Najprej je objavljal v mladinskem listu Vrtec, nato kratko prozo v dunajski Vesni. Umetniško resnejša je novela Sama svoja, ki je l. 1895 izhajala pri Ljubljanskem zvonu. Njegov roman V krvi je l. 1896 tudi izhajal v Ljubljanskem zvonu in hkrati z njim slika iz delavskega življenja – Socijalist. L. 1896 je izšla njegova prva knjižna izdaja Ljubezen in rodoljubje, ganljiva povest o spopadu med ljubezenskim čustvom in domovinsko ljubeznijo. Zgodovinski roman Svitanje je najzanimivejši med njegovimi kasnejšimi proznimi deli. Pisal je tudi igre. Dramatiziral je Jurčičeva besedila in Levstikovega Martina Krpana. Drama Grča je njegova najbolj izvirna drama. Bil je tudi literarni in gledališki kritik, prevajalec in publicist.

Viri in literatura

• EJ III, str. 522.
• ES 3, str. 333-334.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 68 - slika.
• SBL I, str. 236-238.
• Slovenski dramski leksikon I 1961, str. 107-109 - s sliko.

Slikovni material

• Album slovenskih književnikov 1928, str. 76.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 68.

« Nazaj | natisni