Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ANDRIJANIČ Boris

farmacevt, gospodarstvenik

(8.12.1910 - 19.12.1993 )

Življenjepis

Rodil se je 8. decembra 1910 v Novem mestu. Tu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1937 je na zagrebški fakulteti diplomiral iz farmacije. Njegov rod izhaja iz stare in ugledne družine pomorščakov iz Bakra na Hrvaškem. Oče je leta 1906 prišel v Novo mesto, kjer je odprl lekarno. Tik pred drugo svetovno vojno pa je oče odprl za takratne čase zelo moderno lekarno na Rozmanovi ulici, kjer je delal skupaj s sinom.

Med vojno je Boris Andrijanič odšel v partizane (leta 1943), kjer je bil lekarniški referent 14. divizije 7. korpusa, nato referent za nabavo sanitetnega materiala pri sanitetnem odseku GŠ NOV in POS. Že decembra je blizu Babnega polja organiziral partizansko lekarno, imenovano Planjava. Na osvobojenem ozemlju je organiziral tri terenske lekarne na Notranjskem in Primorskem, lekarno vojne bolnišnice v Zadru ter skladišči sanitetnega materiala v Zadru in Splitu. Po vojni so Andrijaničevo lekarno nacionalizirali. Sam je po osvoboditvi sprva deloval v sanitetnem oddelku Glavnega štaba v Ljubljani in Trstu ter na ministrstvu za narodno zdravje LRS. V letih 1946 do 1949 je bil zaposlen v lekarni v Novem mestu, katere laboratorij je po njegovi zaslugi prerasel v Tovarno zdravil Krka. Direktor Krke je bil od leta 1954 do 1984. Velik poudarek je dal pridobivanju kadrov, tako je imela Krka že konec petdesetih let več štipendistov kot zaposlenih. Pod njegovim vodstvom je Krka izoblikovala osnovni razvojni načrt, lastno surovinsko bazo, se uveljavila v državnem okolju in prodrla na tuje trge. Imel je tudi velik posluh za umetnost in je zaslužen za razvoj kulture, turizma in športa ter zavarovanja kulturnih in zgodovinskih spomenikov Dolenjske.

Od leta 1954 do 1955 je bil tudi predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Novo mesto.

Bil je prejemnik številnih nagrad in priznanj, med drugim je leta 1979 prejel Kraigherjevo nagrado za izjemne gospodarske dosežke in Minařikovo odličje za posebne uspehe pri razvoju farmacije na pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem in strokovno organizacijskem področju. Umrl je 19. decembra 1993 v Novem mestu, pokopan je na pokopališču v Ločni.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 341.
• ES 1, str. 78.
• Kolektiv 20. okt. 1975 št. 19, str. 8 – slika.
• Osebni podatki.
• Knjiga o Krki, str. 77-83
• Novo mesto 1965-2015, zbornik ob 650-letnici Novega mesta, 2015, str. 246.

Slikovni material

• Andijanič Boris

« Nazaj | natisni