Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GOLIA Pavel

dramatik, pesnik

(10.4.1887 - 15.8.1959 )

Življenjepis

R. 10. apr. 1887 v Trebnjem, u. 15. avg. 1959 v Ljubljani. V l. 1897/98-1902/03 je od prvega do četrtega razreda obiskoval novomeško gimnazijo, nato je odšel v oficirsko šolo v Karlovec. Postal je oficir in bil v l. 1907-1915 v avstrijski armadi. Med 1. svetovno vojno, septembra 1915, je kot stotnik z enoto prešel na rusko stran. Po končani vojni je ostal v Moskvi, kjer je preučeval gledališče in marksizem in se ukvarjal z žurnalistiko. L. 1919 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil dramaturg, nato do l. 1941 ravnatelj Drame, vmes, v l. 1923-1925, pa tudi ravnatelj gledališča v Osijeku in Beogradu. Po 2. svetovni vojni, v l. 1945-1946, je bil do upokojitve ponovno upravnik ljubljanske Drame. L. 1953 je bil izvoljen za rednega člana SAZU. S svojimi pesmimi je v l. 1913/14-1914/15 sodeloval pri Slovanu, Ljubljanskem zvonu od l. 1914 in Svobodi. V Rusiji je pisal za reviji Slovenski jug in Svoboda. L. 1921 sta izšli njegovi pesniški zbirki Večerna pesmarica in Pesmi o zlatolaskah, l. 1936 pa zbirka Pesmi. Na NOB se je odzval z Balado o nesrečnem doktorju Vladimirju Kantetu. Pisal je tudi drame, npr. Kulturna prireditev v Črni mlaki, Petrčkove poslednje sanje. Veliko je prevajal, npr. Čukovskega, Žukova, Gorkega, Maršaka.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 354.
• ES 3, str. 259-260 – s sliko.
• SBL I, str. 228.
• Slovenski dramski leksikon I 1961, str. 102-103 - s sliko.
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 66 - s sliko.

Slikovni material

• Golia Pavel
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 66
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 247.
• Slovenski dramski leksikon I 1961, str. 102.

« Nazaj | natisni