Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GOLIA Ludvik (p. Modest)

zgodovinar

(12.4.1916 - 16.12.1969 )

Življenjepis

R. 12. apr. 1916 v Ljubljani, u. 16. dec. 1969 prav tam. Po maturi je vstopil v križniški red. Študiral je v Insbrücku in Ljubljani. Kot duhovnik je deloval v Metliki, od avgusta l. 1952 pa v Dobrepoljah, Šentvidu nad Ljubljano, na Savi pri Litiji in na Rudniku pri Ljubljani, kjer je zbolel, se l. 1967 upokojil in nato živel v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno se je pridružil NOB, sodeloval je pri odseku za prosveto pri SNOS in se l. 1945 vrnil v Ljubljano kot partizan. Nato je nekaj časa delal pri Federalnem zbirnem centru, Osrednjem državnem arhivu Slovenije, Mestnem arhivu v Ljubljani in obenem študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je l. 1947 diplomiral. Poleg duhovniškega dela je raziskoval arhive. Rezultat tega raziskovanja so bile mnoge njegove objave. Pisal je o Sigismundu Herbersteinu, Tomažu Hrenu, o arhivih, obrtniškem življenju v preteklosti, o cestnem omrežju v 16. in 17. stol. na Kranjskem in Primorskem, o arhivih na Tolminskem in drugod, o primorski duhovščini v boju za slovenščino itd. Za bibliofilsko izdajo Moskovskih zapiskov Sigismunda Herbersteina, ki so izšli l. 1951 pri Državni založbi, je pripravil odličen prevod, napisal uvod in bogato dokumentirane opombe. Napisal je tudi več poljudnih člankov, npr. l. 1954 v Dolenjskem listu, pod psevdonimom Kajetan Hrošč, članek Tobak, tihotapci in financarji. Njegovo krstno ime je bilo Ludvik.

Viri in literatura

• . Šematizem ljubljanske škofije za l. 1944 (rojstni podatki).
• DRazgl. 10. jun. 1971 2. sn. št. 2, str. 24 – s sliko.

Slikovni material

• Dolenjski razgledi 10. jun. 1971, str. 24.

« Nazaj | natisni