Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GNIDOVEC Ivan (Janez Frančišek)

dobrotnik, misijonar, škof, šolnik, vzgojitelj

(29.9.1873 - 3.2.1939 )

Življenjepis

R. v 29. sept. 1873 v Velikem Lipovcu, u. 3. febr. 1939 v Ljubljani. Ljudsko šolo je začel obiskovati v Ajdovcu, star šest let. Šolanje je nadaljeval v Novem mestu, pri frančiškanih je končal še tri razrede osnovne šole. Leta 1884 je začel hoditi v novomeško gimnazijo in jo z odličnim uspehom končal leta 1892. Istega leta je vstopil v ljubljansko semenišče in bil 23. julija 1896 posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel v domači ajdovški cerkvi, nato je odšel za kaplana v Idrijo in od tam v Vipavo. S svojim življenjem in delom je v Vipavi pustil sloves svetnika. Jeseni 1899 je odšel na Dunaj na študij klasične filologije. Leta 1904 je opravil vse potrebne izpite in doktorat iz filozofije ter istega leta začel kot suplent poučevati na gimnaziji v Kranju. 1905. leta ga je škof Jeglič imenoval za prvega ravnatelja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kateri je moral pri avstrijskih oblasteh doseči priznanje gimnazijskega programa v slovenskem jeziku. Zavzetost in vztrajnost Gnidovca je pripomogla, da si je gimnazija po osmih letih pridobila pravico javnosti, pravico do mature in do spričeval z državno veljavo. Leta 1909 je postal tudi rektor in predstojnik vzgojnega oddelka. V priznanje za zasluge ob prvi maturi je bil imenovan za papeževega komornika. Na njegovo pobudo je v zavodu začelo izhajati prvo slovensko dijaško glasilo Mentor. Za požrtvovalno delo z ranjenci, nastanjenimi v Zavodu sv. Stanislava, je bil l. 1916 odlikovan z viteškim križcem Franca Jožefa. Leta 1919 je prenehal opravljati delo ravnatelja na šentviški gimnaziji in odšel k misijonarjem sv. Vincencija Pavelskega, k lazaristom na Tabor v Ljubljani. Leta 1923 je bil imenovan za ravnatelja novincev Misijonske družbe in to delo opravljal do imenovanja v skopsko-prizrenskega škofa leta 1924. Bil je ekumensko usmerjen in zelo spoštljiv do vseh. V 14-ih letih svojega škofovanja je postavil 18 cerkva in kapel, Slomškov dom v Letnici, sirotišnico sv. Jožefa v Skopju in dom sv. Marte v Skopju. Zgradil je tudi malo semenišče v Prizrenu. V osebi Janeza Gnidovca so katoličani in drugi v Makedoniji in na Kosovu dobili pastirja, duhovnika, učitelja in dobrotnika, ki se je zanje popolnoma žrtvoval. Od leta 2002 je v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano študentski dom, poimenovan po Janezu Frančišku Gnidovcu.

Viri in literatura

• Pucelj, M. (2005): Raziskovalna naloga Dr. Janez Gnidovec
• SBL I, str. 223.
• Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem 2006, str. 120 - s sliko.

Slikovni material

• Sto duhovnikov, redovnic... 2006, str. 120.
• Dr. Janez Gnidovec, str. 3.
• KRKA: dolina škofov 2011, str. 53

« Nazaj | natisni