Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GLONAR Mara

ljubiteljska igralka, učiteljica, Trdinova nagrajenka

(9.9.1921 - 5.6.2014 )

Življenjepis

Rojena 9. sept. 1921 na Kleniku pri Vačah, umrla 5. jun. 2014 v Ljubljani in je pokopana na ljubljanskih Žalah (soproga atleta in učitelja Jožeta Glonarja). Kot otrok je živela v Kresnicah pri Litiji, kjer je bil njen oče vodja železniške postaje. Osnovno šolo je obiskovala v Litiji, nižjo gimnazijo in učiteljišče pa v Ljubljani. Njeno šolanje je prekinila 2. svetovna vojna, zato je zadnji letnik učiteljišča končala po vojni.

Njena prva služba, takoj po vojni, je bilo delovno mesto učiteljice na Osnovni šoli Krmelj, po prihodu v Novo mesto pa se je leta 1952 zaposlila na Osnovni šoli Katje Rupena (danes OŠ Center), kjer je poučevala vse do upokojitve leta 1977. Polnih dvajset let je poučevala učence prvega razreda, nato je postala pomočnica ravnateljice.

Aktivno se je vključila v kulturni utrip Novega mesta, prav poseben odnos pa je imela do gledališča. Več kot petnajst let je delovala v kulturno-umetniškem društvu »Dušan Jereb« v Novem mestu, kjer je igrala v številnih gledaliških predstavah in režirala igre za otroke. Izoblikovala se je v vrhunsko amatersko igralko karakternih in drugih vlog.

Kot prosvetna delavka je vodila šolski dramski krožek in organizirala šolske proslave, kot tudi številne proslave in kulturne prireditve v Novem mestu.

Mara Glonar je predstavljala enega od stebrov osnovnega šolstva in kulture v Novem mestu. Za svojo umetniško in kulturno dejavnost je leta 1969 prejela Trdinovo nagrado.

Viri in literatura

• Dolenjski razgledi 4. dec. 1969, str. 76 - s sliko.
• Podatki prof. Jožeta Glonarja.
• Bačer, Ria. 90 let je minilo kot blisk : jubilej Mare Glonar, DL 15. sept. 2011, str. 20.
• Granda, Nevenka. Mara Glonar (1921-2014), DL 26. jun. 2014, str. 28.

Slikovni material

• Dolenjski razgledi 4. dec. 1969, str. 76.

« Nazaj | natisni