Dolenjski biografski leksikon
Hitro iskanje
Zahtevno iskanje
Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki
Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.
Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.
Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.
Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.
Kratice in okrajšave
Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.
GLONAR Jože
telesnovzgojni delavec, atlet
(7.9.1917
- 9.9.2007
)
Življenjepis
Rodil se je 7. septembra 1917 v Gradcu v Avstriji, umrl
je 9. septembra 2007 in je pokopan na ljubljanskih Žalah. Njegov oče
je bil znan slovenski slavist, jezikoslovec, prevajalec in knjižničar Joža Glonar
(1885-1946). Družina je živela v Ljubljani, kjer je Jože, od malega nadarjen za
šport, preživljal mladost na bližnjem stadionu. Najprej se je preizkusil v
nogometu, leta 1937 pa je pričel vaditi atletiko, in sicer tek pri avstrijskem
trenerju Ottu Kleinu.
Pri 23-ih letih se je uvrstil v državno jugoslovansko
reprezentanco, ki je nastopila na prvem balkanskem tekmovanju v krosu leta 1940
v Turčiji, kjer je ekipno osvojil zlato medaljo. Bil je nadarjen, obetaven
tekač na dolge proge, ki mu je druga svetovna vojna onemogočila tekmovalno kariero.
Leta 1945 je prišel v Novo mesto, kjer je dobil službo
učitelja telovadbe na gimnaziji ter se posvetil vzgoji atletsko nadarjene
mladine na Dolenjskem. Poklicno pot je nadaljeval kot šolski inšpektor,
nadzornik na okraju in medobčinskem zavodu za pedagoško službo, zadnjih enajst
let pred upokojitvijo pa je bil predstojnik novomeške enote zavoda za šolstvo.
Velja za prvega pravega atletskega trenerja v Novem mestu. Da
bi imeli mladi kje vaditi, je z njihovo pomočjo zgradil najprej stadion v
Kandiji, nato pa še stadion na nekdanjem sejmišču na Loki. Vodil je tudi
atletske seminarje (npr. prvi atletski seminar v Sloveniji – Bled 1958).
Za svoje zasluge v športu je leta 1974 prejel Bloudkovo
nagrado, najvišje slovensko priznanje za dosežke in delo v športu, leta 1997 pa
priznanje za življenjsko delo Atletske zveze Slovenije.
Viri in literatura
- DL 13. sept. 2007 št. 37 - nekrolog
- DL 6. okt. 1977 št. 39, str. 26 – s sliko
- Osebni podatki
- Atletika ob Krki (1887-2013), Novo mesto 2014
Slikovni material
- Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
« Nazaj | natisni
