Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GLOBOKAR Vinko

komponist

(7.7.1934 )

Življenjepis

R. 7. jul. 1934 v Anderny-ju, Meurthe et Moselle, Francija. Srednjo glasbeno šolo je obiskoval v Ljubljani. Pri šestnajstih letih je pričel igrati v Big bandu RTV Slovenije pod vodstvom Bojana Adamiča.Na konservatoriju v Parizu, kjer je študiral trombon in komorno glasbo za pihala, je diplomiral l. 1959. V l. 1959-1963 je zasebno študiral kompozicijo pri R. Leibowitzu in l. 1965 pri L. Beriu. Po 2. svetovni vojni se je s starši vrnil v Žužemberk. Od l. 1968 je profesor na Visoki glasbeni šoli v Kölnu. V l. 1974-1980 je vodil oddelek za vokalno–instrumentalne raziskave v Pompidoujevem kulturnem centru v Parizu. Predaval je na tečajih nove glasbe v Darmstadtu, Kölnu, Valencii v Kaliforniji ter kot trombonist in skladatelj deloval v Buffalu v ZDA in Zahodnem Berlinu. Ustanovil je improvizacijski ansambel New Phonic Art. Glasbeno-zgodovinski učbeniki ga omenjajo vzporedno z delavnico improvizirane glasbe, za katero je značilno, da skladatelj ne zapiše več vsega dogajanja v glasbi, temveč pusti določeno mero tudi izvajalcem, ki nato improvizirajo na odru. Njegove glasbene kompozicije so bolj scenariji kot kompozicije. Globokar je kot poustvarjalec, skladatelj in glasbeni pisec eden izmed vodilnih osebnosti evropske in svetovne glasbene avantgarde. Skomponiral je več del in izdal dve knjigi: Vdih – izdih in Einatmen – Ausatmen. V letu 2001 je bilo po svetu okoli 150 izvedb njegovih del. Celoten arhiv je v Baslu. Govori 6 jezikov, v Sloveniji je preživel vsega skupaj 8 let. L. 2002 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo (dve tretjini sredstev Prešernove nagrade je podaril odboru za obnovo žužemberškega gradu).

Viri in literatura

• Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 141.
• ES 3, str. 251.
• Makovec A., Kovač M. (2002): Raziskovalna naloga – Vinko Globokar
• Muzička enciklopedija 1971 I, 693 - s sliko.
• Znameniti Slovenci 2000, str. 92 - s sliko.

Slikovni material

• Muzička enciklopedija 1971 I, 693.
• Znameniti Slovenci 2000, str. 92.

« Nazaj | natisni