Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GLIHA Rafael

agronom

(5.10.1918 )

Življenjepis

R. 5. okt. 1918 v Mokronogu. L. 1946 je diplomiral na Kmetijsko – gozdarski fakulteti v Zagrebu, kjer je l. 1956 s tezo iz sadjarstva tudi doktoriral. Od l. 1960 je bil zaposlen na Kmetijsko – gozdarski fakulteti v Zagrebu, od l. 1967 dalje kot redni profesor. Proučeval je sadne sorte, zlasti hruške in jabolka, ekološke razmere v kmetijstvu, tehnološke postopke v sadjarstvu na Hrvaškem in v Jugoslaviji. Njegova knjiga Sorte jabuka u savremenoj proizvodnji, ki je izšla l. 1978 v Zagrebu, je v strokovnih krogih uvrščena v vrh pomološke literature. Napisal je nad 150 znanstvenih in strokovnih razprav in prispevkov.

Viri in literatura

  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 40.
  • ES 3, str. 248.
  • Ko je ko 1970, str. 306.

 

« Nazaj | natisni