Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GANGL Alojzij

kipar

(8.6.1859 - 2.10.1935 )

Življenjepis

R. 8. jun. 1859 v Metliki, u. 2. okt. 1935 v Pragi. Rezbarstva se je učil pri Jerneju Jerebu v Metliki in Karlu Poglajenu v Šentrupertu. Nato je delal v Gradcu pri J. Gschielu (l. 1884) in obiskoval večerno obrtno šolo. V l. 1885-1887 je študiral na dunajski akademiji s podporo deželnega zbora in F. Šukljeta, nato je še eno leto obiskoval specialko pri K. Zumbusu. L. 1892 je zbolel, zdravil se je v Ljubljani. Od l. 1894-1905 je s prekinitvami zaradi bolezni poučeval kiparstvo na umetnoobrtni šoli v Ljubljani, v l. 1910-1911 pa na obrtni šoli v Splitu. Med 1. svetovno vojno je bival na Dunaju, od l. 1917 dalje v Pragi. Izdelal je prvi slovenski nacionalni javni spomenik Spomenik Valentina Vodnika in kasneje Spomenik Janeza Vajkarda Valvasorja, ki sta v Ljubljani. Izdeloval je tudi arhitekturno plastiko: kipa Veseloigra in Žaloigra ter skupino Genij, Opera in Drama za novo Deželno gledališče, sedaj Opero, v Ljubljani. Njegova preostala kiparska zapuščina obsega tudi alegorije, žanrske figure, nagrobno in sakralno plastiko in kvalitetne portrete. Večji zbirki njegovih del sta v Narodni galeriji v Ljubljani in Belokranjskem muzeju v Metliki.

Viri in literatura

• Dolenjski razgledi 17. okt. 1985, str. 67 - s sliko.
• ELU II, str. 351.
• ES 3, str. 180.
• Kronika mesta Metlike I 1999, str. 258 - s sliko.
• Kronika slovenskih mest II 1935, str. 323 - slika.

Slikovni material

• Kronika slovenskih mest II 1935, str. 323.
• Dolenjski razgledi 17. okt. 1985, str. 67.
• Kronika mesta Metlike I 1999, str. 258.

« Nazaj | natisni