Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GALLUS Jacobus

glasbenik

(1550 - 18.7.1591 )

Življenjepis

R. l. 1550 na Kranjskem, u. 18. jul. 1591 v Pragi. Poznamo ga tudi pod imenom Jacob Gallus Carniolus, kar pove, da je bil doma nekje na Kranjskem. Za njegov rojstni kraj se navajajo Ribnica, Idrija in Šentviška Gora na Tolminskem. Znanstveniki domnevajo, da se je izobraževal v samostanu v Stični. V mladih letih je veliko potoval po območju današnje Avstrije. Okoli l. 1570 je domnevno odšel na Dunaj, kjer se je zaposlil v dvorni kapeli. Podatki v dvornih računskih knjigah kažejo, da je bil tam še leta 1574 in se srečal med drugim tudi s skladateljema P. de Monte in J. Regnart, ki sta ga verjetno seznanila s podrobnostmi skladanja. Po odhodu z Dunaja je obiskal razna mesta in samostane, med njimi Zwetll, Wroclav, Zabrdovice pri Brnu in Olomouc. L. 1585 je odšel v Prago in vodil glasbeno kapelo v cerkvi sv. Jana na Břehu. Tam je ostal vse do svoje smrti. Krog Gallusovih mecenov je bil širok, podpirali so ga materialno in moralno. Znan je bil kot najboljši renesančni skladatelj. Njprej je v štirih knjigah izšel izbor 16 maš Selectiores quaedam missae (1580). Napisal je številne motete, ki so izšli v štirih zvezkih z naslovom Opus musicum (1586-90). Skupno jih je napisal 374. Madrigali so izšli v treh knjigah z naslovom Harmoniae morales (1589, 1590), skupno pa jih je napisal 53. Večji del njegovega opusa je izšel za časa njegovega življenja, le malo ga je ostalo v rokopisu. Po njegovi smrti je izšla zbirka 47 posvetnih zborov, ki jih l. 1596, z naslovom Moralia, izdal njegov brat.

Viri in literatura

• ES 3, str. 177-179.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 122 - portret.
• Ribnica skozi stoletja 1982, str. 5 - s sliko.
• SBL I, str. 202.
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 56 - s sliko.

Slikovni material

• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 56
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 122.
• Ribnica skozi stoletja 1982, str. 5.

« Nazaj | natisni