Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GALE Jože

igralec, režiser

(11.5.1913 - 24.9.2004 )

Življenjepis

R. 11. maja 1913 v Grosupljem, u. 24. sept. 2004 v Ljubljani L. 1938 je diplomiral na gledališkem oddelku konservatorija v Pragi. Nato je postal član SNG v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno, poleti 1943, je odšel v partizane, kjer je bil član gledaliških skupin, in sicer Partizanske gledališke družine, Jase in SNG na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bil sodelavec ljubljanske Drame. L. 1946 se je izpopolnjeval v filmskih ateljejih v Barrandovu na Češkem. V l. 1947-1952 je bil filmski režiser pri podjetju Triglav, l. 1948, pri prvem slovenskem celovečernem umetniškem filmu Na svoji zemlji, je bil drugi režiser, l. 1951 pa je posnel svoj celovečerni prvenec Kekec. V l. 1952-1966 je bil režiser v Mestnem gledališču ljubljanskem in od l. 1962 tudi honorarni predavatelj na AGRFT v Ljubljani, kasneje izredni in redni profesor. Igral je veliko dramskih vlog, v partizanskem gledališču je sodeloval pri skoraj vseh predstavah. V Mestnem gledališču ljubljanskem je režiral nad 50 del. Režiral je tudi filme, najprej dokumentarne. Več filmov je posnel tudi izven Slovenije, npr. Vratiću se. Objavil je več člankov v gledaliških listih, predvsem v Gledališkem listu MGL. Pisal je tudi scenarije. Napisal je knjigo spominov Igralci so prišli. L. 1952 je prejel srebrnega leva in l. 1993 Badjurovo nagrado.

Viri in literatura

  • Delo 27. sept. 2004, str. 9 – slika.
  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 133.
  • ES 3, str. 176 - s sliko.
  • SGL, str. 160-161.
  • Slovenski dramski leksikon I 1961, str. 92-93 - s sliko.
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 108-109 - s sliko.

Slikovni material

  • ES 3, str. 176
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 109.
  • Slovenski dramski leksikon I 1961, str. 93.

 

« Nazaj | natisni