Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GAIGERSFELD Georg Hans

slikar

( - 1681 )

Življenjepis

R. v 17. stol. v Novem mestu, u. l. 1681 v Zagrebu. Matične knjige v Novem mestu ga omenjajo l. 1665 ob rojstvu hčerke Marije Kordule. V Ortneku je izpričan s signaturo H. G. H. že l. 1641, ki jo je prepričljivo identificiral Ivan Komelj. V Novo mesto je verjetno prišel s Koroškega. Kapucin pater Hipolit je bil njegov sin. L. 1659 je z zagrebškimi jezuiti sklenil pogodbo za poslikavo orgel, prižnice in kornih klopi v cerkvi sv. Katarine in za dve sliki in pozlatitev oltarja v kapeli sv. Frančiška. L. 1681 se je dogovoril za dve sliki in pozlatitev oltarja sv. Ignacija. Med delom je umrl. Njegova najpomembnejša dela so slike iz grajske kapele v Ortneku, v podružničnih cerkvah sv. Florjana v Mokronogu in sv. Duha na Vihru blizu Šentruperta, sv. družina v Goriči vasi, sv. Anton z dečkoma na Trški gori pri Novem mestu in votivna podoba Vikarja Porente pri Novi Štifti. Slikal je tudi po grafičnih predlogah, npr. sliko za Goričo vas. Njegov priimek pišejo tudi kot Geiger. V Enciklopediji Slovenije zv. 3, na strani 175 je njegov priimek naveden kot GEIGER A GAIGERFELD.

Viri in literatura

• ES 3, str. 175.
• KLS II, str. 518.

« Nazaj | natisni