Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GABRŠEK Fran

strokovni pisec

(13.10.1856 - 16.1.1937 )

Življenjepis

R. 13. okt. 1856 na Homcu pri Kamniku, u. 16. jan. 1937 v Ljubljani. Nižjo gimnazijo in učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1876. L. 1897 je v Mariboru opravil izpit za meščanske šole iz I. skup. Služboval je v Braslovčah, Zidanem Mostu, Radečah, Ljubljani, v l. 1885-1895 pa v Krškem. Od l. 1919 do upokojitve 31. jul. 1924 je bil višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. V Krškem je bil tudi načelnik okrajne učiteljske knjižnice. L. 1886 je ustanovil Pedagoško društvo, bil deset let njegov predsednik in do l. 1900 častni član. Uredil je pet letnikov krškega zbornika Pedagoški letnik (za l. 1887-1892) ter pisal vanj članke in razprave. L. 1899 je ustanovil Ljubljansko učiteljsko društvo in bil njegov predsednik štiri leta. Bil je tudi soustanovitelj Slovenske šolske matice ter deset let njen tajnik in poverjenik. Pedagoške članke in razprave je objavljal v Popotniku in Učiteljskem tovarišu. V Pedagoškem letopisu je kot tajnik Slovenske šolske matice poročal o njenem vsakoletnem delovanju in prispeval nekaj drugih del. L. 1894 je izdal Nazorni pouk v ljudski šoli, l. 1906 skupaj z Antonom Razingerjem Abecednik in l. 1908 Berilo za obče ljudske šole. Iz ruščine je prevedel zgodovinsko povest Zvesta ljubezen Bestuljeva, ki je izhajala v Slovenskem narodu l. 1881, št. 62-72.

Viri in literatura

• ES 3, str. 174-175.
• KMD 1938, str. 70-71 – s sliko.
• SBL I, str. 196.

« Nazaj | natisni