Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

FURLAN Suzana

pediatrinja

(27.9.1912 - 12.10.2005 )

Življenjepis

R. 27. sept. 1912 v Senožečah na Primorskem, u. 12. okt. 2005 v Novem mestu. Maturirala je na ženski realni gimnaziji v Ljubljani l. 1932. Študij medicine je začela v Ljubljani in ga l. 1938 končala v Zagrebu. Po krajšem izpopolnjevanju v Dečjem domu v Ljubljani je l. 1939 prišla v Novo mesto, kjer se je posvetila skrbi za zdravje dolenjskih otrok. Kot edina zdravnica je vodila in opravljala vse delo istočasno v predšolskem in šolskem dispanzerju - s prekinitvijo – vse do leta 1947, ko je šla v Ljubljano na specializacijo. V Ljubljani je l. 1949 naredila specialistični izpit iz pediatrije in se tako vključila v krog najstarejših slovenskih pediatrov, obenem pa je bila prva pediatrinja na Dolenjskem. Po vrnitvi v Novo mesto je organizirala otroški dispanzer v okviru Zdravstvenega doma Novo mesto po modernih načelih, razširila in poglobila je strokovno delo, predvsem pa je razširila področje delovanja dispanzerja na vso novomeško občino in še čez. Vsaj dve leti je pomagala še v šolskem dispanzerju, štiri leta pa je kot zunanja sodelavka pregledovala bolne otroke na internem oddelku bolnišnice Novo mesto. Dolgih dvanajst let je bila prisiljena sama obravnavati področje, kjer danes dela več specializiranih zdravnikov. L. 1962 je odšla orat pediatrično ledino v Trebnje. Tudi tam je organizirala in vodila oba dispanzerja, vozeč se vsak dan iz Novega mesta, vse do upokojitve l. 1970. Dr. Furlanova je utemeljiteljica moderne novomeške dispanzerske pediatrije.

Viri in literatura

• DL 1. okt. 1992, str. 2 – s sliko.
• DL 10. jul. 1997, str. 26.
• DL 14. okt. 1982, str. 2 – s sliko.
• Osebni podatki.

« Nazaj | natisni