Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

FUGINA Ivan

publicist, režiser

(26.11.1900 - 1.3.1970 )

Življenjepis

R. 26. nov. 1900 v Predstrugah v Dobrepolju, u. 1. mar. 1970 v Kranju. V okviru amaterskih igralskih skupin, največ v okviru Narodne čitalnice je nastopal v Kranju. Po 2. svetovni vojni je bil v gledališču v Kranju stalni sodelavec, v l. 1950-1952 poklicni sodelavec, nato do l. 1958 honorarni igralec. Od 1. nov. 1952 je bil zaposlen v Študijski knjižnici v Kranju. Preigral je večino slovenske dramatike in velik del svetovne, kolikor je je bilo na razpolago za naša gledališča. Nekatere njegove karakterne vloge so bile: Bonaventura (Veronika Deseniška), Krnec (Kralj na Betajnovi), Pjotr (Moč teme), Poglavar (Revizor). Bil je tudi amaterski režiser. Igral je v slovenskem filmu Na svoji zemlji. Napisal je več tehtnih prispevkov o zgodovini gledališkega ustvarjanja v Kranju. Njegova drama v petih dejanjih Vstajenje, ki je bila igrana v Kranju v sezoni 1925/1926, je ostala v rokopisu. L. 1962 je prejel Prešernovo nagrado občine Kranj in v l. 1968 Prešernovo plaketo.

Viri in literatura

  • SGL, str. 156.

 

« Nazaj | natisni