Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

FINŽGAR Fran Saleški

pisatelj

(9.2.1871 - 2.6.1962 )

Življenjepis

Rojen je bil 9. februarja 1871 v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem v revni kajžarski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Breznici in Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani in maturiral z odliko (1891). Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Po posvetitvi leta 1894 je kot duhovnik služboval v več krajih na Slovenskem, med drugim tudi v Kočevju. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnovo pri Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot pisatelj in duhovnik. Z literarnim delom je začel že kot gimnazijec. V zgodnjem obdobju je zajemal snov predvsem iz domačega okolja, imel je izrazito sposobnost za predstavljanje kmečkega življenja (povest Gozdarjev sin, 1907). Pisal je tudi lirske in epske pesmi (epska pesnitev Triglav, 1896), vendar se je kmalu spet preusmeril v prozo. Pisati je začel tudi o meščanskem in delavskem življenju (roman Kvišku, 1899; roman Iz modernega sveta, 1904), pri čemer je kasneje nanj vplivala Cankarjeva proza. V tem času se je poizkušal še v dramatiki (Divji lovec, Naša kri, Razvalina življenja itd.). Čeprav je vplivala nanj tudi moderna, je pretežno ostal zvest tradiciji realizma in v tem okviru nadaljeval predvsem kmečko povest z moralno vzgojno tendenco. Na pobudo Janeza Evangelista Kreka je zasnoval zgodovinski roman »Pod svobodnim soncem« v dveh delih, v katerem je prikazal stare Slovene na Balkanskem polotoku v 6 . st. Roman je doživel več knjižnih izdaj in je eno naših najbolj branih pripovednih del. Pisal je tudi za mladino (Gospod Hudournik, Študent naj bo, Makalonca, Iz mladih dni …). Prvo Finžgarjevo knjižno delo, ki ga je izdal pod psevdonimom Basnigoj, »Zaroka opolnoči« (1894), je natisnil tiskar Janez Krajec v Novem mestu leta 1894. Izvirni Finžgarjev rokopis, ki ga hrani Knjižnica Mirana Jarca, »Balantov Anže«, je podaril Finžgar knjižnici ob svoji devetdeseti obletnici. Bil je predsednik Nove založbe, tajnik in urednik Mohorjeve družbe in urednik Mladike. Med vojno se je opredelil za OF. Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Leta 1951 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 2. junija 1962 v Ljubljani. Po njem se imenuje ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• ES 3, str. 116-117.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 65 - slika.
• SBL I, str. 179.
• Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem 2006.
• DL, 18. 2. 1971, str. 8

Slikovni material

• Album slovenskih književnikov 1928, str. 78.
• Sto duhovnikov, redovnic... 2006, str. 114.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 65.

« Nazaj | natisni