Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

FAJDIGA Gvidon

agronom

(28.3.1911 )

Življenjepis

R. 28. mar. 1911 v Sodražici. V l. 1923-1930 je obiskoval redno gimnazijo v Ljubljani. L 1935 je diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zemunu, l. 1974 pa doktoriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Od l. 1936 je bil zaposlen na različnih delovnih mestih. Ukvarjal se je predvsem s tehnologijo pridelovanja krme na travnikih. Njegovo raziskovalno delo je bilo usmerjeno v proučevanje proizvodne zmogljivosti ter gospodarske koristi ruše travnatega sveta v Sloveniji. Zasnoval je tehnologijo intenzivnega pašno-košnega izkoriščanja travnikov ter ureditev sodobnih čredinskih pašnikov. L. 1960 je postal predavatelj in bil l. 1975 izvoljen za rednega profesorja na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Objavil je več knjig, npr. Kako bom gospodaril na travnatem svetu, in nad 50 strokovnih in raziskovalnih del. L. 1958 je dobil Kidričevo nagrado.

Viri in literatura

  • ES 3, str. 75.
  • SodK XXIV/1991 št. 5, str. 239 – s sliko.
  • Univerza II, str. 602.

 

« Nazaj | natisni