Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

EISELT Erik

agronom

(12.6.1900 - 22.5.1975 )

Življenjepis

R. 12. jun. 1900 v Podpreski pri Kočevju, u. 22. maja 1975 v Ljubljani. L.1926 je diplomiral na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Nato je nastopil službo na posestvu Mogila na Poljskem. L. 1927 je postal suplent na kmetijski šoli v Adi v Bački, kjer je vodil tudi živinorejo na šolskem posestvu. V l. 1928–1932 je bil referent za živinorejo pri banski upravi v Ljubljani, vmes pa je bil tudi na specializaciji iz živinoreje na Nizozemskem in na živinorejskem inštitutu Grub pri Münchnu. V l. 1932–1936 je bil kmetijski referent v Murski Soboti in tajnik Zveze za svetlolisasto govedo za Pomurje, v l. 1936–1940 profesor za živinorejo in poljedelstvo na vinarsko-sadjarski šoli v Mariboru, nato do l. 1945 kmetijski referent za okraj Ljubljana - okolica. V l. 1946–1962 je bil predstojnik oddelka za živinorejo pri Kmetijskem znanstvenem zavodu oz. Kmetijskem inštitutu Slovenije. L. 1950 je dobil naziv znanstveni sodelavec in l. 1959 višji znanstveni sodelavec. V l. 1962–1972 je bil višji predavatelj na oddelku za živinorejo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Na poskusnem posestvu Ponoviče je proučeval ovimljanje krav, vzrejo mladih govedi in uvajal nove postopke, npr. sušenje sena s prevetrovanjem, intenzivno pašo krav. Objavil je več razprav, člankov in knjig. L. 1960 je bil odlikovan z redom dela II. stopnje.

Viri in literatura

  • ES 3, str. 3.
  • SodK III/1970 št. 8, str. 384 – s sliko.
  • SodK VIII/1975 št. 7, str. 375.
  • Univerza II, str. 580.

 

« Nazaj | natisni