Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DULAR Janez

jezikoslovec, politik, urednik

(23.9.1943 )

Življenjepis

R. 23. sept. 1943 v Vavti vasi. Nižjo gimnazijo in učiteljišče je obiskoval v Novem mestu. L. 1968 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski univerzi in l. 1983 doktoriral. V l. 1969–1972 je bil zaposlen kot lektor pri dnevniku Delo, v l. 1984–1989 pa je bil docent za slovenski knjižni jezik in stilistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V l. 1990–1992 je bil minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnosti v Sloveniji, v l. 1996–1997 pa minister za kulturo. Vmes, v l. 1992–1996 je opravljal delo lektorja in v. d. odgovornega urednika pri dnevniku Slovenec. V l. 1998–2001 je bil glavni urednik celjske Mohorjeve družbe, nato direktor Urada Vlade RS za slovenski jezik. Področje njegovega znanstvenega in družbenega delovanja sta obravnavanje zvrstno in funkcijsko opredeljene kulture jezika in kulturna politika. Napisal je nad 70 jezikovnih člankov, razprav in ocen. Avtorsko je sodeloval pri srednješolskih učbeniških kompletih Slovenski jezik in stilistika (1977–1980) in Slovenski jezik I-IV (1981–1985). Bil je član uredniškega odbora Slovenskega pravopisa (2001) in uredniškega odbora pri sestavljanju novih pravopisnih pravil pri delu Slovenski pravopis I. Pravila (1990, 1997). Pripravil je tudi osnutek zakona o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika.

Viri in literatura

• Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 107-108.
• ES 16, str. 51.
• Univerza III, str. 124.

« Nazaj | natisni