Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DRNOVŠEK Janko

gradbenik

(8.1.1923 )

Življenjepis

R. 8. jan. 1923 v Trbovljah. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in v Ljubljani. Maturiral je na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani l. 1942. Študiral je gradbeništvo na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je l. 1947 diplomiral. L. 1952 je bil na štirimesečni specializaciji za injekcijska dela pri S. I. F. – P. Bachy v Franciji. Sodeloval je pri projektivnih delih hidrocentral in termocentral v domovini in tujini. L. 1963 je promoviral na visoki tehnični šoli Fridericiana v Karlsruhe z disertacijo Nosilnost temeljev glede na zasuk. Od l. 1964 je sodelavec na inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani. Najprej je bil višji strokovni sodelavec, od l. 1965 pa je znanstveni sodelavec. Napisal je več strokovnih del in aktivno sodeloval na posvetovanjih. L. 1966 je postal redni član Jugoslovanskega društva za mehaniko tal in temeljenje, revijske komisije za dolinsko pregrado HE Špilje v Makedoniji in izvršnega odbora jugoslovanskega nacionalnega komiteja za visoke gradnje.

Viri in literatura

  • Univerza II, str. 338.

 

« Nazaj | natisni