Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DOSTAL Josip

umetnostni zgodovinar

(2.9.1872 - 25.9.1954 )

Življenjepis

R. 2. sept. 1872 v Ljubljani, u. 25. sept. 1954 prav tam. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1891. Študij teologije v Ljubljani je uspešno zaključil l. 1895. V l. 1895-1899 je bil kaplan v Višnji Gori in v Trnovem v Ljubljani, nato do l. 1918 tajnik na škofiji, kasneje ravnatelj škofijske pisarne. V l. 1913-1919 je bil predavatelj na bogoslovnem učilišču in v l. 1921–1936 na Teološki fakulteti v Ljubljani. V l. 1907–1913 je bil tajnik Društva za krščansko umetnost in je urejal društveno glasilo. Izdelal je načrt za cerkev sv. Križa na Žalah v Ljubljani. Po njegovih predlogah za ornamentiko je A. Jebačin poslikal novo cerkev v Šmartnem pri Litiji. Objavil je več teoretičnih člankov in študij v revijah: Izvestja Društva za krščansko umetnost, Čas, Dom in svet, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, Römische Quartalschrift für---Kirchengeschichte.

Viri in literatura

• ES 2, str. 314.
• SBL I, str. 145.

« Nazaj | natisni