Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DOLINAR Jurij

botanik

(11.4.1794 - 16.4.1872 )

Življenjepis

R. 11. apr. 1794 v Radečah, u. 16. apr. 1872 v Idriji. L. 1818 je prišel na Dunaj, kjer je postal kirurg [part. chir.] in bil 20 let v službi deloma v splošni bolnišnici deloma pri policiji. L. 1842 je prišel v Postojno za okrožnega kirurga, l. 1848 pa v Idrijo za rudniškega kirurga. Dobil je daljši dopust in l. 1851 diplomiral na Dunaju promoviral za dr. med. Nato je v Idriji deloval kot zdravnik in tam živel tudi po upokojitvi. V prostem času se je ukvarjal z botaniko. Preiskal je okolico Zidanega Mosta, Idrije, Tolmina, Postojne… Odkril je več za Kranjsko novih rastlinskih vrst, npr. Heleocharis carniolica Koch. Napisal je več botaničnih del. Od l. 1830 je bil dopisni član kr. bavarske botan. družbe v Regensburgu, od l. 1837 kr. velikobritanske družbe v Edinburgu, od l. 1841 Schlesische Ges. f. vaterländische Cultur in Breslau in častni član družbe Pollichia v bavarski Pfalzi. Njegov priimek pišejo tudi kot Dolliner.

Viri in literatura

  • ES 2, str. 299.
  • SBL I, str. 142.

 

« Nazaj | natisni