Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PEPERKO GOLOB Darja

bibliotekarka, publicistka, Čopova nagrajenka

(7.10.1963 )

Življenjepis

Rojena je bila 7. oktobra 1963 v Celju. Osnovno šolo je prve tri mesece obiskovala v Šmarju pri Jelšah, po preselitvi družine v Novo mesto pa šmihelsko Osnovno šolo Milke Šobar Nataše. Nadaljnje razrede osemletke je obiskovala na Osnovni šoli Grm, ki jo je zaključila leta 1978. Maturirala je leta 1982 na novomeški gimnaziji. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1989 zaključila študij slovenščine in ruščine.

Poklicno pot je začela leta 1989 kot prevajalka v gradbenem podjetju Pionir v Novem mestu. Po treh letih je Pionir zapustila in leta 1992 prek ljubljanske Filozofske fakultete odšla za eno leto v Moskvo kot lektorica slovenskega jezika na moskovski univerzi Lomonosov. Po vrnitvi iz Moskve se je za tri leta zaposlila na novomeški Srednji zdravstveni šoli, kjer je poučevala slovenski jezik. Leta 1996 se je zaposlila v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Sprva je delala na Študijskem oddelku, postala tudi vodja tega oddelka, od leta 2000 pa vodi Posebne zbirke Boga Komelja oziroma od leta 2010 Domoznanski oddelek in Posebne zbirke Boga Komelja.

Kot vodja Posebnih zbirk Boga Komelja se ukvarja z raziskovanjem, promocijo in hranjenjem omenjenih zbirk, ki vsebujejo več kot sto tisoč enot knjižnega in neknjižnega gradiva. Sodeluje na strokovnih srečanjih, kjer predstavlja kulturno dediščino, hranjeno v knjižnici. Objavlja strokovne prispevke v Knjižničarskih novicah, reviji Rast, drugih strokovnih zbornikih ter lokalnih medijih in zbornikih. Sodelovala je na strokovnih posvetovanjih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, posvetovanjih splošnih knjižnic in priložnostnih okroglih mizah.

V knjižnici skrbi za založniško dejavnost, med drugim je urednica več zbornikov oz. publikacij, ki jih je izdala knjižnica (Zbornik ob sedemdeseti obletnici novomeške knjižnice, 2016, publikacija Janez Krajec, novomeški mojster črne umetnosti, 2015). Pomemben segment njenega dela so tudi razstavna dejavnost, vezana na gradivo posebnih zbirk, priprava gesel za Dolenjski biografski leksikon ter predavanja o domoznanskem gradivu in kulturni dediščini za zaključene šolske in ostale skupine. V knjižnici je vodila proces digitalizacije starejšega, zlasti slikovnega gradiva, ki ga zdaj predstavlja v digitalnih zbirkah na spletnem portalu digitaliziranih vsebin s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah Kamra in spletem informacijskem viru dLib.

V mandatu 2009-2011 je bila v upravnem odboru revije Knjižnica. Je članica Društva  knjižničarjev Dolenjske in članica Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Je tudi članica Društva Novo mesto in Kulturnega društva Severina Šalija. Leta 2009 je za svoje dosedanje delo na področju knjižničarstva prejela Čopovo diplomo.

Viri in literatura

• Varuhinja posebnih zbirk, prejemnica Čopove diplome 2009 Darja Peperko Golob, Dolenjski list, 21. 1. 2010, str. 18
• »Šele z delom v knjižnici sem pognala korenine«, pogovor z vodjo Domoznanskega oddelka in Posebnih zbirk Knjižnice Mirana Jarca ter Čopovo nagrajenko Darjo Peperko Golob, Rast, december 2011, str. 43– 53
• Darja Peperko Golob, knjižničarka: novomeški odgovori, Novi medij, februar 2012, str. 8
• Res je - ljubo doma, kdor ga pozna, Domoznanski oddelek novomeške knjižnice že 45 let pomembno prispeva k boljšemu poznavanju Dolenjske in njenih ljudi, letos 70-letnica knjižnice, Dolenjski list, 28. 1. 2016, str. 17

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca, foto Rasto Božič
• Knjižnica Mirana Jarca, Domfest, Ptuj 2016

« Nazaj | natisni