Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LAPAJNE Miloš

arhitekt, urbanist

(24.4.1925 - 8.12.2014 )

Življenjepis

Miloš Lapajne (brat arhitektov Danila in Marijana L.) se je rodil 24. 4. 1925 v Murski Soboti, umrl je 8. 12. 2014 v Ljubljani. Njegova družina se je kasneje iz Murske Sobote preselila v Vojnik pri Celju, kjer je bil njegov oče učitelj matematike in risanja. Gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je poglabljal svoje nagnjenje k risanju. Njegovo mladost in šolanje je kruto prekinila druga svetovna vojna, ko je bila leta 1941 družina izseljena v Kragujevac v Srbiji, kjer je Miloš končal gimnazijo. Leta 1944 se je družina vrnila v Slovenijo, najprej v Vojnik in nato v Novo mesto, on pa se je priključil partizanom na sremski fronti in sodeloval v NOB do konca vojne.

Leta 1946 se je vpisal na študij arhitekture na tedanji Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Med študijem je bil dve leti asistent pri prof. Marjanu Mušiču in dve leti pri prof. Edvardu Ravnikarju, pri katerem je leta 1954 diplomiral. V letih 1985-1986 je obiskoval magistrski študij regionalnega planiranja. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini (Amerika, Švedska, Finska)

Po diplomi se je leta 1954 zaposlil kot arhitekt v Projektivnem podjetju Novo mesto (kasneje preimenovano v Projektivno podjetje Emona projekt), katerega direktor je bil 23 let.

Njegov prispevek k razvoju slovenske arhitekture je zelo obsežen. Urbanistično je načrtoval in projektiral stanovanjska in turistična naselja, stanovanjske stavbe, trgovine, hotele, restavracije, športne objekte, šole, poslovne zgradbe. Med njegovimi pomembnejšimi deli so natečaj za veleblagovnico Nama v Ljubljani skupaj s prof. Edvardom Ravnikarjem (1953) in projekt veleblagovnice Nama s soavtorjem arhitektom Bogdanom Finkom (1963), projekti stanovanjskih blokov v Litostrojskem naselju v Ljubljani (1959), projekti vrstnih in atrijskih hiš v več slovenskih mestih ter v Beogradu, program smučišč in žičnic v Kranjski Gori, Ratečah in Mojstrani (1968) itd. Za Turistični center Kopaonik Srebrenac v Srbiji je leta 1983 prejel prvo nagrado.   

V Novem mestu je sodeloval z arhitektom Marijanom Mušičem pri povojni obnovi mesta, in sicer pri ureditvi kompleksa Na vratih s spominsko ložo NOB in kresijo (1952). Iz tega obdobja so znana tudi njegova dela: letno kopališče na Loki v Novem mestu (1952), vrstne hiše Novoteks na Marofu (1951), idejni načrt za tržnico in gostinski center v Novem mestu (1954), urbanistični zazidalni načrt za Znančeve njive z načrti blokov in vrstnih hiš (1957), Ekonomska in medicinska šola (1964), načrti za spomenike NOB na območju Kočevskega roga in okolice (1949-1959) idr.

Miloš Lapajne je imel kot strokovnjak arhitekt številne funkcije, med drugim je bil član in v mandatu 1959-1962 predsednik Zveze društev arhitektov Slovenije, od leta 1977 član izpitnih komisij za strokovne izpite na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, član uredniškega odbora revije Arhitekt, predsednik Sklada arhitekta Jožeta Plečnika.

Ukvarjal se je tudi z glasbo (igral je violino) in alpskim smučanjem, predvsem pa je bil nadarjen amaterski slikar, risar, portretist in oblikovalec.

Viri in literatura

• Lapajne, Marijan: Miloš Lapajne (1925-2014), arhitekt : Iztrgano pozabi, Izziv, dec. 2016, št. 2, str. 8

Slikovni material

• Lapajne, Marijan: Miloš Lapajne (1925-2014), arhitekt : Iztrgano pozabi, Izziv, dec. 2016, št. 2, str. 8

« Nazaj | natisni