Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MACH Ernst

znanstvenik, fizik, matematik

(18.2.1838 - 19.2.1916 )

Življenjepis

Rodil se je 18. febr. 1838 v Turasu na Moravskem, umrl 19. febr. 1916 v Haaru blizu Münchna v Nemčiji. Leta 1858, ko je bil star dvajset let, se je njegova družina preselila z Moravske v Novo mesto oz. na Dolenjsko. Njegov oče Johann (Ivan)  Mach, humanist in gojitelj sviloprejke, je leta 1862 kupil graščino na Velikem Slatniku, kjer je Ernst pogosto preživljal počitnice in snoval svoje poskuse.

Po končani gimnaziji se je vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral matematiko, fiziko in filozofijo. Doktoriral je iz fizike z disertacijo o razelektrenju in indukciji in predaval na več univerzah. Leta 1864 je postal profesor matematike v Gradcu, leta 1866 še profesor fizike, leta 1867 pa je postal profesor eksperimentalne fizike v Pragi. Raziskoval je gibanje teles v zraku, posebno pozornost je namenil potovanju topovskih izstrelkov skozi zrak in dvojnemu poku. S svojimi poskusi je dokazal, da sta bila vzrok neznosnih bojnih ran hitrost izstrelka in oblika zrna, ter pojasnil, da se pok izstrelka sliši dvakrat zaradi preboja zvočnega zidu. Poznana sta Machovo število, pomembno na področjih aerodinamike in hidrodinamike, ter Machovo načelo iz leta 1893 s področja zaznavanja s čutili.

Ernst Mach je bil na dunajski univerzi vzornik 40 let mlajšemu fiziku Albertu Einsteinu, bil pa je tudi sodobnik velikega slovenskega znanstvenika Jožefa Stefana.

Leta 1873 je objavil knjigo o Dopplerjevih optično-akustičnih poskusih. Skupaj s Petrom Salcherjem je v glasilu dunajske akademije v letih od 1887 do 1890 objavil fotografije nadzvočnih balističnih poskusov po slatniških načrtih.

Zaradi bolezni je moral Mach opustiti profesuro na dunajski univerzi. Po upokojitvi je predaval in objavljal strokovne članke. Do konca življenja je obdržal stik z Dolenjsko in rad pomagal Dolenjcem, mdr. tudi novomeškemu gimnazijskemu profesorju Mihaelu Markiču.

Po Machovi družini se imenujeta vzpetina Machov hrib ter Machova učna pot v okolici Velikega Slatnika.

Viri in literatura

• Hren, M.: Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci, 2016.
• Hren, M.: Slatenska in tudi Machova dolina : ob stoletnici smrti Ernsta Macha. Rast, jul. 2016, str. 60-64.
• Južnič, S.: Ernstove nadzvočne sanje izpod Gorjancev so se uresničile : ob stoletnici smrti Ernsta Macha. Rast, jul. 2016, str. 65-69.

Slikovni material

• Hren, M.: Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci, 2016, str. 105.

« Nazaj | natisni