Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HREN Marjan

kulturni delavec, publicist, pesnik, Trdinov nagrajenec

(9.2.1951 )

Življenjepis

Rojen je bil 9. febr. 1951 v Novem mestu. Osnovno šolo je v letih 1957-1965 obiskoval  najprej v Malem Slatniku, nato pa v Novem mestu. V letih 1965-1968 je obiskoval poklicno kovinarsko šolo v Novem mestu ter nato leta 1975 zaključil še Delovodsko šolo kovinarske smeri v Novem mestu. Kot kovinostrugar je bil od leta 1965 do upokojitve leta 2009 zaposlen v Industriji motornih vozil oz. v Revozu v Novem mestu.

Zlasti po upokojitvi se je aktivno posvetil kulturnemu delovanju v Krajevni skupnosti Mali Slatnik ter v številnih  društvih,  med drugim v  društvih upokojencev Mali Slatnik in Novo mesto. Je pobudnik, ustanovni član in predsednik leta 2015 ustanovljenega Društva Machova dediščina pod Gorjanci, katerega namen je v ožjem in širšem okolju predstaviti pestro delovanje vizionarske družine Mach z Moravske, ki je nekdaj živela v graščini v vasi Veliki Slatnik. V ta namen je društvo na njegovo pobudo pripravilo Machovo učno pot, ki z naravnimi in kulturnimi danostmi predstavlja zgodbe in dosežke iz preteklosti življenja pod Gorjanci.

Marjan Hren je poleg knjige Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci (2016) izdal še Aforizme in hrenaste misli s Ptičjega brega (2011) ter kot pesnik, delujoč tudi v literarni sekciji Snovanja pri Društvu upokojencev Novo mesto, Pesmi s Ptičjega brega (2011). Prispevke in tudi svoje pesmi je objavljal v reviji Rast, Dolenjskem listu, Delu, Dnevniku, glasilu Sopotja idr. Sodeloval je na številnih literarnih srečanjih po Sloveniji v okviru JSKD, Machovo učno pot pa je predstavil tudi na mednarodni konferenci Torpedo na Reki leta 2016.

Pri njegovem delovanju ga odlikujeta izjemno zanimanje za okolje, v katerem živi, ter skrb za ohranjanje in oživljanje dediščine pod Gorjanci. Za svoje kulturno delovanje je prejel vrsto priznanj JSKD ter priznanje Krajevne skupnosti Mali Slatnik za razvoj kraja. Za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem in literarnem področju ter pri ohranjanju kulturne dediščine je prejemnik Trdinove nagrade za leto 2016.

Viri in literatura

  • Osebni podatki, 2016.
  • Hren, M.: Slatenska in tudi Machova dolina : ob stoletnici smrti Ernsta Macha. Rast, jul. 2016, str. 60-64.

Slikovni material

  • Nagrade in priznanja Mestne občine Novo mesto za leto 2016, MO Novo mesto 2017. Foto Robert Kokol (Foto Asja).

 

« Nazaj | natisni