Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KRAMARIČ Janez

pravnik, kulturni delavec

(29.8.1934 - 5.7.2011 )

Življenjepis

Rojen je bil 29. avgusta 1934 v Ljubljani, umrl je 5. julija 2011 v Novem mestu, pokopan je na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi. Leta 1939, ko je bil star pet let, se je njegova družina preselila v Črnomelj, od koder izhaja njegov rod. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Črnomlju. Leta 1959 je v Ljubljani zaključil študij prava, nato pa je leta 1984 iz prava še magistriral. Njegova magistrska naloga je bila objavljena pri Gospodarskem vestniku (1987).

Večji del poklicnega življenja je opravljal sodniški poklic. Na novomeškem sodišču je bil med drugim vodja kazenskega oddelka okrožnega sodišča in vodja enote temeljnega sodišča. Med letoma 1989 in 1992 je bil zaposlen v Iskri Semič, nato pa se je spet vrnil k sodniškemu poklicu – v Črnomlju je bil sodnik za prekrške do upokojitve leta 2002. Napisal je več strokovnih člankov in razprav s področja kazenskega in prekrškovnega prava, ki jih je objavljal v časopisu Pravna praksa in reviji Pravnik. Deloval je zlasti na področju kazenskega prava in prestopništva, v obdolžencu je videl predvsem človeka, ki bi mu vzgojna kazen pomagala na pravo pot. Leta 1998 je s to tematiko izdal roman Na spolzki brvi, Nemi krik.

Že od gimnazijskih let je bil Janez Kramarič aktiven tudi na različnih področjih kulturnega delovanja, ki se mu je še posebej posvetil v času po upokojitvi. Izredno aktiven je bil na dramskem, glasbenem in literarnem področju. Igral in režiral je v črnomaljski dramski skupini. Leta 1964 je bil eden od pobudnikov in prvih organizatorjev črnomaljskega Jurjevanja, za katerega je napisal scenarij in kar petnajst let vodil programski del tega folklornega festivala. Leta 1998 je pripravil prvi pohod po Župančičevi poti od Dragatuša do Vinice, ki je postal tradicionalen. Zanj je označil traso in izdal vodnik.

Napisal je več člankov o zgodovini Bele krajine, Črnomlja in o njegovih prebivalcih, ki so bili objavljeni v Dolenjskem listu, Belokranjcu, reviji Rast idr. Na to temo je izdal tudi večje število knjig in brošur, med katerimi je najpomembnejša Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti, pregled obdobja od prazgodovine do konca II. svetovne vojne, Prispevek k zgodovini Črnomlja (1999). Med njegovo pomembnejše delo pa nedvomno sodi Slovar črnomaljskega narečnega govora, ki je izšel po njegovi smrti (2014). Nastajal je več let in vsebuje več kot petnajst tisoč gesel.

Janez Kramarič je leta 1999 prejel občinsko Župančičevo plaketo, ki jo črnomaljska občina podeljuje za dolgoletno delo na kulturnem področju. Leta 2010 pa je zaradi skrbi za dobrobit, blaginjo in ugled občine postal častni občan občine Črnomelj.

Viri in literatura

• Dolenjski list, 2. sept. 2004, str. 32 – s sliko.
• Dolenjski list, 1. jul. 2010, str. 8.
• Rast, okt. 2011, str. 92-93.

Slikovni material

• Dolenjski list, 2. sept. 2004, str. 32 – s sliko.

« Nazaj | natisni