Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SADEK Mitja

zgodovinar, arhivist, latinist, publicist

(29.9.1976 )

Življenjepis

Rojen je bil 29. septembra 1976 v Novem mestu. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu ter leta 1995 maturiral. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1995 vpisal študij zgodovine in nato leta 1997 še študij latinskega jezika ter književnosti. Na obeh smereh je diplomiral leta 2003. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je leta 2009 magistriral iz zgodovinskih znanosti z delom Res publica mixta (Mešana ustava v antiki). Med študijem se je v tujini (Leipzig, Atene) izpopolnjeval v nemškem in novogrškem jeziku.

Službeno pot je začel leta 2003 na 1. gimnaziji v Celju kot učitelj latinščine. Od leta 2003 do 2005 je bil zaposlen na Gimnaziji Poljane kot pripravnik in nato učitelj latinščine, od leta 2003 do 2008 pa je na Gimnaziji Novo mesto poučeval latinščino in zgodovino. Leta 2008 se je zaposlil kot arhivist v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v Enoti za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, katere vodja je postal leta 2011. Leta 2014 je postal direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

Mitja Sadek je pisec znanstvenih in poljudnih člankov o zgodovini Novega mesta in širšega slovenskega prostora (Skrivnostna plošča intendanta Breteuila v Dolenjskem muzeju, Rast, 2014; Novomeški predsedniki in župani po drugi svetovni vojni, Novo mesto 1965-2015, 2015). V več prispevkih je obravnaval tudi prisotnost latinščine v zgodovini Novega mesta (Latinščina na stavbah in spomenikih Novega mesta, Rast, 2008; Latinski in nemški napisi v novomeškem frančiškanskem samostanu in cerkvi, Rast, 2011 itd.). Sodi med pomembne sodobne slovenske prevajalce iz latinskega jezika. Tu je treba izpostaviti zlasti prevod statuta izolskega komuna, ki je temeljni vir za preučevanje izolske in primorske zgodovine. Sodeloval je tudi pri pripravi Wiesthalerjevega Latinsko-slovenskega slovarja. V novomeški reviji Park je med letoma 2006 in 2010 redno objavljal družbeno kritične kolumne ter krajše prispevke iz lokalne zgodovine.

Je avtor arhivskih razstav Pietati litterisque - za spoštovanje in znanje (stalna razstava dokumentov iz zgodovine Gimnazije Novo mesto), Križev pot novomeškega arhiva (razstava na gradu Grm), kot avtor je sodeloval tudi pri veliki vseslovenski arhivski razstavi Arhivi – zakladnice spomina. Kot predavatelj sodeluje na znanstvenih in strokovnih konferencah ter drugih strokovnih srečanjih v lokalnem in širšem slovenskem prostoru (Rudolf IV. Habsburški in njegov čas, gradivo prve svetovne vojne v novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana itd.). Med drugim je sodeloval pri projektu digitalizacije popisnic prebivalstva in njihove objave na spletnem portalu SIstory ter vodil projekt Kronist Novega mesta v okviru evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

Viri in literatura

• Osebni podatki, 2016.

Slikovni material

• Foto Boštjan Pucelj.

« Nazaj | natisni