Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOS Božidar

skladatelj, glasbeni pedagog, častni občan

(3.5.1934 - 29.3.2015 )

Življenjepis

Rodil se je 3. maja 1934 v Novem mestu, umrl 29. marca 2015 v Brežicah. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1953 maturiral. Glasbi se je posvetil že pri šestih letih: igral je harmoniko, v gimnazijskih letih se je učil še klavir in čelo. Prijatelj ga je seznanil z jazzom in kmalu je postal vodja gimnazijskega jazzovskega ansambla. Po končani gimnaziji je študiral strojništvo na Univerzi v Ljubljani, a je študij po dveh letih opustil in se posvetil glasbi.

V Ljubljani je ustanovil študentski jazzovski ansambel, za katerega je sam pisal aranžmaje in ga vodil tri leta. Glasbene izkušnje je z vodenjem ansamblov in igranjem v njih pridobival tudi v Beogradu ter nato v Nemčiji. Leta 1965 se je preselil v Avstralijo, kjer se je prav tako najprej preživljal z igranjem in vodenjem ansamblov. Leta 1970 je vpisal študij kompozicije na glasbeni akademiji v Adelajdi, kjer je l. 1975 diplomiral. Leta 1988 je opravil magisterij iz glasbe, leta 1998 pa je doktoriral iz filozofije. Poučeval je na adelajdski glasbeni visoki šoli, na Fakulteti za glasbo Univerze v Adelajdi ter na konservatoriju za glasbo Univerze v Sydneyju, kjer je postal predstojnik kompozicijskega in glasbenotehnološkega oddelka do upokojitve l. 2002.

Leta 2008 se je za stalno vrnil iz Avstralije v Slovenijo, v Sela pri Brežicah. Že v tujini je leta 2003 postal dopisni član SAZU, leta 2009 pa je bil izvoljen za njenega rednega člana. Od leta 1991 je bil član Društva slovenskih skladateljev, po vrnitvi v Slovenijo je postal tudi član Društva Novo mesto.

Sodi med vodilne glasbene osebnosti Avstralije ter širšega pacifiškega območja, pisal je skladbe po naročilu največjih izvajalcev glasbe in pomembnih orkestrov z vsega sveta. Njegove plošče, kot npr. Evocations, Aurora Australis, Koncert za violino in orkester, so kasneje izšle tudi v Sloveniji, kjer je nadaljeval z ustvarjanjem sodobne glasbe. Simfonije, ki jo je pripravljal, žal ni uspel končati.

Za svoje skladbe je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi Alex Bernard – nagrada za kompozicijo (1974), Adolf Spivakovsky – nagrada za kompozicijo (1977), tri Sounds Australian National Critics Awards (1991) - za najboljšo avstralsko skladbo za orkester, za najboljšo skladbo skladatelja, ki živi v državi Novi Južni Wales ter za Cateno 2 idr. Leta 2015 je bil imenovan za častnega občana Novega mesta, a uradnega imenovanja ni dočakal.

Viri in literatura

• Delo, 18. apr. 2015, str. 19. – s sliko.
• Rast, apr. 2000, št. 2, str. 169-183 – s slikami.
• Izziv, 15. jun. 2015, št. 1, str. 12. – s sliko.
• http://www.sazu.si/o-sazu/clani/bozidar-kos.html
• Osebni podatki, 2016.

Slikovni material

• Izziv, 15. jun. 2015, št. 1, str. 12.

« Nazaj | natisni