Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KLEMENČIČ Josip

podjetnik

(8.2.1884 - 11.5.1941 )

Življenjepis

Rodil se je 8. februarja 1884 v Šentvidu pri Stični, umrl je 11. maja v Ljubljani. V Novo mesto se je leta 1897 prišel učit pečarske obrti k bratoma Ivanu in Valentinu Appéju, ki sta v Kandiji pri Novem mestu nekaj let pred tem odprla prvo pečarsko delavnico. Leta 1900 je postal pečarski pomočnik. Istega leta je končal tudi Obrtno nadaljevalno šolo, ki jo je pričel obiskovati takoj po prihodu v Novo mesto. Nato je delal v omenjeni pečarski delavnici do leta 1909, ko mu je mojster Ivan Appé (brat Valentin je umrl že pred tem) predal obrt in prodal delavnico. Sčasoma je odkupil tudi hišo v Kandiji. Leta 1914 se je poročil z Marijo Grum iz Šmartna pri Litiji, sestro slovenskega dramatika in pisatelja Slavka Gruma.

Leta 1919 je Klemenčič delavnico preselil iz Kandije v Novo mesto v stavbo nekdanje usnjarne ob Krki, kjer je skupaj s sinom prejšnjega lastnika, Valentinom Appéjem ml., prijavil obrt. Že naslednje leto je Valentin Appé ml. nepričakovano umrl, Klemenčič pa je nato odkupil zemljišče v Bršljinu za bodočo tovarno, ki je bila zgrajena leta 1923. Keramika, tovarna peči, štedilnikov, kamenine in šamotnih izdelkov J. Klemenčič, družba z o. z. Novo mesto, kjer je imel Josip Klemenčič glavni delež, je bilo prvo družabniško podjetje v Novem mestu.

Osnovna dejavnost tovarne je bila izdelava, prodaja in montaža krušnih in sobnih peči ter štedilnikov posameznim naročnikom. Med večjimi naročili pa so bila npr. vsa pečarska in keramičarska dela na novozgrajeni progi Lika – Dalmacija leta 1924, vsa pečarska dela v novozgrajeni meščanski šoli leta 1929 v Novem mestu, enako v ljubljanskem hotelu Miklič ipd. V tridesetih letih se je podjetje ukvarjalo tudi z umetniško keramiko.

Med drugim je bil Josip Klemenčič tudi predsednik Obrtnega združenja za ves novomeški okraj. Bil je zelo socialno naravnan tovarnar, saj je v okviru tovarne dal zgraditi hišo za delavce z družinami. Po njegovi smrti je vodenje tovarne prevzela njegova žena, po drugi svetovni vojni pa je bila tovarna podržavljena in leta 1980 priključena gradbenemu podjetju Pionir.

Josip Klemenčič je pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu.

Viri in literatura

• Ivica Križ: Pečarska in keramičarska industrija v Novem mestu, katalog razstave, 9. december 2005 - 29. oktober 2006, Dolenjski muzej, 2005
• Jutro, št. 118, 18. maja 1941, str. 3

Slikovni material

• Ivica Križ: Pečarska in keramičarska industrija v Novem mestu, katalog razstave, 9. december 2005 - 29. oktober 2006, Dolenjski muzej, 2005; str. 31

« Nazaj | natisni