Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KLANČIČAR Slavko

publicist, pesnik, gozdarski inženir

(9.6.1931 - 31.5.2014 )

Življenjepis

Rojen je bil 9. junija 1931 v Osijeku, umrl je 31. maja 2014 v Ljubljani. Njegov oče Ljubljančan je služboval v Osijeku kot podoficir starojugoslovanske vojske in se poročil z Osiječanko. V zakonu so se jima rodili trije otroci, od katerih je bil Slavko najstarejši. Leta 1932 se je družina preselila v Slovenijo, najprej v Maribor, nato pa v Ljubljano, kjer je Slavko obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1960 je diplomiral na gozdarski fakulteti v Ljubljani in se kot gozdarski inženir zaposlil na Dolenjskem ter živel v Dolenjskih Toplicah, kjer je ostal do konca življenja. Njegova prva služba je bila v sektorskem vodstvu gozdarsko-lesne poslovne zveze v Dolenjskih Toplicah, najdlje je služboval pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto in se leta 1990 upokojil kot vodja gozdarskega obrata v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Kot gozdarski strokovnjak je skoraj 30 let skrbel za gozdove na dolenjski strani Kočevskega roga ter si ves čas prizadeval za uvajanje inovacij in napredek stroke. Bil je član republiškega odbora za ohranjanje objektov na Bazi 20, član Turističnega društva Dolenjske Toplice, kateremu je predsedoval 13 let, zasnoval in uredil je gozdno učno pot Rožek v Podturnu.

 S pisanjem se je pričel ukvarjati v dijaških letih, ko so osmošolci izdajali glasilo Naš glas in ob koncu leta Almanah. Kasneje je svoje pesmi, humoreske, aforizme, anekdote in članke objavljal v glasilu Dolenjski gozdar, Gozdarskem vestniku, Kmečkem glasu, Dolenjskem listu idr. Po upokojitvi je vodil literarno sekcijo Društva upokojencev v Dolenjskih Toplicah, kje so skupaj izdali več pesniških zbirk, objavljal pa je tudi v zborniku Likusa, literarnega kluba upokojencev Slovenije, katerega član je bil. Njegove pripovedne pesmi koreninijo v naravi, predvsem gozdu, prežete so z ljubeznijo, humorjem in življenjsko vedrino.  Leta 2003 je izšel njegov knjižni prvenec Anekdote in zmote od tod in drugod, kateremu so sledili: pesniška zbirka Srce sem odklenil (2005), zgodbice in humoreske Kofetarske zgodbice (2006), aforizmi Svisli za reke in misli (2009) ter spominska trilogija Kako sem odraščal v vojni in svobodi (2007), Kako sem doživljal vojno in svobodo (2010) ter Moja službena leta (2012).

Leta 2013 je prejel najvišje občinsko priznanje – grb Občine Dolenjske Toplice.

 

Viri in literatura

  • Klančičar Slavko, Anekdote in zmote od tod in drugod, 2003.
  • Klančičar Slavko, Moja službena leta, 2012.
  • DL, 8. jan. 2004, str. 5 – s sliko.
  • DL, 25. jul. 2013, str. 5 – s sliko.
  • Osebni podatki (Maja Medic), 2014

Slikovni material

  • Klančičar Slavko, Anekdote in zmote od tod in drugod, 2003.

 

« Nazaj | natisni