Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SIMIČ Mitja

krajinski arhitekt, konservator, publicist

(14.5.1964 )

Življenjepis

Rojen je bil 14. maja 1964 v Novem mestu (sin Eve S., nečak Marjana in Petra S.). Osnovno šolo (1971 – 1979) in gimnazijo (1979 – 1983) je obiskoval v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. Po obveznem služenju vojaškega roka je leta 1984 vpisal študij krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1990 diplomiral.

V letih 1990 – 1999 je bil zaposlen kot konservator za naravno dediščino, od leta 1999 do 2001 pa kot konservator za naravno in kulturno dediščino na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Po reorganizaciji službe v letu 2002 je ostal konservator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, kjer je pridobil naziv konservatorskega svetovalca in leta 2015 postal vodja enote.

Kot univ. dipl. inženir krajinske arhitekture in konservator se ukvarja s podobo in razvojem mestnega jedra Novega mesta, njegove okolice in širše Dolenjske. Kot avtor, soavtor in urednik je pripravil več publikacij (npr. Zgodovinski vrtovi Dolenjske, 2000; Novomeški ustvarjalci : zgodovina za prihodnost, 2008; Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovenije, 2009; Društvo Novo mesto – 20 let, 2014). V strokovnih revijah, zbornikih in lokalnih medijih objavlja prispevke o slovenski vrtni arhitekturi in parkovni ureditvi ter o urejanju prostora, družbenem življenju v Novem mestu in regiji (npr. Novo mesto – odsev Krke, 2005; preko 40 kolumen v reviji Park, 2003 - 2009; Med neizkoriščenimi možnostmi in novimi priložnostmi - zbornik Novo mesto, možnosti in priložnosti, 2010; Umestitev slovenske vrtno arhitekturne umetnosti 18. stoletja v srednjeevropski prostor - zbrornik Vrtna arhitektura 18. stoletja v srednji Evropi, 2013 itd.). Kot predavatelj sodeluje na domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih (npr. mednarodni simpozij o vrtni arhitekturi 18. stoletja v srednji Evropi, Dornava 2011; ReACTION, mednarodni projekt aktivnega državljanstva, Spital, Harghita 2013; COHEIRS, mednarodni projekt civilnih opazovalcev za zdravje in okolje, Bruselj 2013, Mesigne 2014).

Je aktivni član Društva Novo mesto, kateremu je predsedoval v letih 2008 – 2013. Je tudi član nadzornega odbora Slovenskega konservatorskega društva, v letih 2003 – 2005 je bil podpredsednik Društva krajinskih arhitektov Slovenije. V letih 2008 – 2010 je bil član Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, v letih 2004 – 2010 pa član odbora za okolje in prostor ter drugih odborov in komisij pri Mestni občini Novo mesto.

 

Viri in literatura

  • Osebni podatki, 2014.

Slikovni material

  • Mitja Simič

 

« Nazaj | natisni