Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HENIGMAN Karel

fotograf

(29.12.1897 - 9.2.1970 )

Življenjepis

Rojen je bil 29. decembra 1897 v Dolenjskih Toplicah, umrl je 9. februarja 1970 v Dolenjskih Toplicah.Bil je najstarejši med enajstimi otroki v družini. Izučil se je za poklic čevljarja, kot njegova bratranca Maks in Tone Henigman, in ta obrt je spremljala Henigmanove skozi več generacij.

Med prvo svetovno vojno (v letih 1915 – 1916) se je pričel ljubiteljsko ukvarjati s fotografijo. V domači hiši, poleg čevljarske delavnice, je imel tudi fotografski atelje s temnico, kjer je ob različnih priložnostih fotografiral ljudi. Kot sposoben rokodelec si je opremo za temnico naredil sam, njegova prva kamera je bila znamke Steinheil München in je imela leseno ohišje. Delal je v glavnem kontaktne slike, fotografskega filma ni bilo in fotografiral je neposredno na papir. Kot večina fotografov v času med obema vojnama je bil zelo iznajdljiv improvizator, ki se je na osnovi prirojenega daru razvil v izjemnega fotografa z izostrenim fotografskim pogledom. Sčasoma v Toplicah in bližnji okolici ni bilo dogodka, ki mu ne bi prisostvoval in ga fotografiral, najsi je šlo za sejme, veselice, poroke, posvetitve zvonov, sokolske shode ali za gradnjo vodovoda, zdraviliške objekte in druge pomembne stavbe in predele kraja. Njegove fotografije so bile upodobljene tudi na razglednicah Dolenjskih Toplic v obdobju med obema vojnama. Po pripovedovanju njegovih sinov je bil v tistem času edini fotograf v topliški dolini. S fotografiranjem se je ukvarjal še po drugi svetovni vojni, seveda s sodobnejšo fotografsko opremo.

V času med obema vojnama je bil član topliškega telovadnega in kulturnega društva Sokol. Bil je zavzet zagovornik naprednih idej, zaradi česar se je znašel tudi v zaporu. Med drugo svetovno vojno se je udeležil narodnoosvobodilnega boja, kot fotograf pa je dokumentiral partizanske učilnice, šole in življenje na osvobojenem ozemlju. V svoji delavnici je imel skrivni bunker s propagandnim gradivom.

Družbeno aktiven je ostal tudi po končani vojni, med drugim je vodil kmetijsko zadrugo. Henigmanova fotografska zapuščina, hranjena v družinski in ostalih zasebnih zbirkah, je izredno pomembna in dragocena tako v ožjem lokalnem kot širšem slovenskem prostoru, je del slovenske kulturne dediščine. Predstavlja bogat fotodokumentarni arhiv topliške doline in njenih prebivalcev v prvi polovici 20. stoletja, vključno s steklenimi fotografskimi ploščami, različnimi fotoaparati ter opremo, ki jo je fotograf uporabljal pri razvijanju prvih slik. Ohranjene Henigmanove fotografije so zgovoren pričevalec časa in sprememb na vseh področjih življenja v Dolenjskih Toplicah in njihovi okolici.

Viri in literatura

• • Kranjc Mojca, Nekoč Toplica – danes Dolenjske Toplice, Dolenjske Toplice, 2001, str. 175 – s sliko.
• • Matko, Matjaž, 5 fotografov Kočevarjev = 5 Fotografen Gottscheer, Koprivnik, 2010, s sliko.
• • Rast, letnik XIX, febr. 2008, št. 1, str. 28-30, napačna slika.

Slikovni material

• • Matko, Matjaž, 5 fotografov Kočevarjev = 5 Fotografen Gottscheer, Koprivnik, 2010.

« Nazaj | natisni