Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KRISTAN Alojzija (Slavka)

knjižničarka, publicistka, Čopova nagrajenka, Trdinova nagrajenka

(16.10.1951 )

Življenjepis

Rojena 16. okt. 1951 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskovala v Šentjerneju, pedagoško gimnazijo pa v Novem mestu. Nato je na Pedagoški akademiji v Ljubljani končala višješolski študij slovenščine in knjižničarstva. Leta 1975 se je zaposlila v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, kjer je bila od leta 1978 do 2009 vodja Oddelka za mladino oz. bivše Pionirske knjižnice, v letih 2009 in 2010 pa vodja mreže krajevnih knjižnic novomeške knjižnice. Leta 2011 se je upokojila.

Kot mladinska knjižničarka je v novomeški knjižnici vodila izredno aktivno bibliopedagoško dejavnost, zlasti ure pravljic. Uvedla je tudi igralne urice s knjigo za najmlajše, kotiček za dislektike na Oddelku za mladino, vzpostavila stik z Varstveno delovnim centrom in njegovimi varovanci. Je avtorica odmevnega projekta predšolska bralna značka »Mavrična ribica«, ki v Knjižnici Mirana Jarca poteka od leta 1992. Nove bralce je pridobivala tudi z republiškim projektom »Rastem s knjigo« za 7. razrede, vsa leta vodila in organizirala slovenski knjižni kviz za osnovnošolce v novomeškem okrožju, bila članica odbora republiškega projekta »Moja najljubša knjiga« ter dolgoletna predsednica Bralne značke za novomeško področje. Leta 2009 je tudi v krajevne knjižnice, ki delujejo v okviru Knjižnice Mirana Jarca, vpeljala pestre dejavnosti za vse generacije, zlasti ure pravljic in ustvarjalne delavnice za najmlajše uporabnike knjižnic. Od leta 2000 dalje izvaja republiški projekt »Knjižne čajanke za dedke in babice« v sodelovanju s Knjigarno Mladinska knjiga in kasneje s Knjižnico Mirana Jarca. Svoje strokovno knjižničarsko delo z mladino je nadgradila z zelo obiskanimi predavanji staršem in pedagoškim delavcem o knjigi kot vrednoti za otroke, o knjigah, ki so staršem v pomoč, o kakovostni otroški slikanici, o kiču v literaturi za otroke itd. Kot predavateljica je sodelovala tudi na številnih strokovnih srečanjih, simpozijih in ostalih kulturnih dogodkih ne le v lokalnem okolju, temveč v celotnem slovenskem prostoru, npr. na Dolenjskem knjižnem sejmu, na strokovnem srečanju Knjižnice – igrišča znanja in zabave, Pravljičnem festivalu v Cankarjevem domu idr. Svoje prispevke zlasti o pomenu knjige in knjižnice v razvoju otroka in mladostnika je objavljala v lokalnih medijih in strokovnih revijah Knjižnica, Knjižničarske novice, Rast idr.

Za svoje delo z otroki, za širjenje bralne kulture med mladimi je leta 1993 prejela zlati znak Zveze prijateljev mladine Slovenije, leta 1999 priznanje ob 45-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije, leta 2001 plaketo Novega mesta, leta 2007 Čopovo diplomo, najvišje priznanje v knjižničarski stroki, ter leta 2014 Trdinovo nagrado.

Viri in literatura

• Osebni podatki, 2012.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca

« Nazaj | natisni