Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HOČEVAR Stanislav

teolog, nadškof

(12.11.1945 )

Življenjepis

Rojen je bil 12. novembra 1945 v Jelendolu pri Škocjanu. Po končani osnovni šoli je vstopil v salezijanski red v Križevcih na Hrvaškem, kjer je končal srednjo šolo, nato vstopil v noviciat in bil leta 1973 posvečen v duhovnika. Leta 1979 je magistriral iz teologije na ljubljanski teološki fakulteti.

Kot duhovnik je služboval najprej v salezijanskem dijaškem zavodu Želimlje ter postal ravnatelj te ustanove, v letih 1984 – 1988 je bil ravnatelj dijaškega Modestovega doma v Celovcu, po vrnitvi v domovino leta 1988 pa je bil imenovan za višjega predstojnika inšpektorja slovenskih salezijancev. Leta 2000 je bil kot tretji Slovenec imenovan za nadškofa  v Beogradu ter za predsednika mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda.

Kot publicist je bil dejaven zlasti v Salezijanskem vestniku, Družini in Mavrici, napisal je tudi številne predgovore h knjigam, bil je urednik rakovniških Knjižic. Ob izvolitvi papeža Janeza Pavla II. je napisal slovensko uspešnico - knjižico o njem z naslovom Peter iz Poljske, leta 1988 pa je izšlo njegovo delo Veliko znamenje. Prizadeval si je tudi za ustanovitev Aninega sklada.

Viri in literatura

• Cerar F.: Krka, dolina škofov, 2011, str. 85.
• Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon, 2008, str. 353.

Slikovni material

• KRKA: dolina škofov 2011, str. 82

« Nazaj | natisni