Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

Božič Rasto

novinar, publicist, Trdinov nagrajenec

(31.5.1959 )

Življenjepis

Rodil se je 31. maja 1959 v Novem mestu. Osnovno šolo (OŠ Katje Rupena oz. OŠ Center) in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Po zaključeni gimnaziji se je vpisal na Oddelek za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in dokončal štiri letnike. Od leta 1982 deluje kot član Slovenskega arheološkega društva, močno je povezan z novomeško in dolenjsko arheologijo in je sodeloval pri številnih arheoloških izkopavanjih.

Med letoma 1988 in 2004 je bil zaposlen na novomeški radijski postaji Studio D sprva kot glasbeni, nato kot odgovorni urednik. Od 2004 je samozaposlen kot samostojni novinar in je objavil že več kot 5000 prispevkov z različnih področij v publikacijah, kot so Dolenjski list, Rast, Dobro jutro, Dnevnik, Muska, Park ipd. Je tudi dopisnik Slovenske tiskovne agencije za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje.

Leta 2008 je izšla njegova prva monografija, arheološko-zgodovinska-domišljijska pripoved z naslovom Mesto situl. Leta 2016 je izšla njegova druga knjiga, Schindlerjev vojak - zgodba Staneta Ponikvarja, tenkočutna pripoved po spominih prisilno mobiliziranega nemškega vojaka Stanka z Dolenjske. Leta 2018 je izšel njegov avtobiografski roman Osamosvojitelj, pričevanje o življenju v Novem mestu v drugi polovici 20. stoletja.

V obdobju 2010-2015 je bil odgovorni urednik dolenjske območne revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja Rast. Vodil je tudi številne pogovore in literarne večere v Novem mestu. Bil je tudi glasbeno dejaven. Bil je med glasbenimi zagnanci, ki so v 70-ih letih 20. stoletja začeli z novomeškim festivalom na prostem Rock Otočec, in glasbeno opremil dva igrano-dokumentarna filma Arheološka podoba Dolenjske in Streli v Bazovici.

Za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem in publicističnem področju je prejel Trdinovo nagrado za leto 2014.

Viri in literatura

• Nagrade in priznanja Mestne občine Novo mesto za leto 2014, MO Novo mesto 2015.
• Osebni podatki, 2017.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca. Predstavitev knjige Mesto situl, 2009.

« Nazaj | natisni