Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

Jezernik Božidar

etnolog, antropolog

(9.10.1951 )

Življenjepis

Rojen 9. oktobra 1951 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Celju, kjer je končal tudi gimnazijo. L. 1978 je diplomiral iz prava, l. 1982 pa magistriral iz etnologije z delom Boj za obstanek: gradivo za etnologijo Slovencev iz Ljubljanske province, interniranih v italijanskih taboriščih v l. 1942/43. L. 1987 je doktoriral z disertacijo Etnološki vidiki življenja v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück in Auschwitz. Od 1983 je zaposlen na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, kjer je bil dvakrat predstojnik (1988-1993; 1998-2003). Med l. 2003 in 2007 je bil dekan Filozofske fakultete. Ukvarja se z zgodovino in kulturo Balkana, percepcijo in konstrukcijo »drugega«, antropologijo spola in spolnosti, zgodovino in politiko (kulturne) dediščine, globalizacijo, civilizacijami in terorizmom, življenjem v ekstremnih razmerah. Za svoje delo je leta 1983 prejel Kajuhovo nagrado, leta 1999 Murkovo priznanje, ki ga Slovensko etnološko društvo podeljuje za izjemne dosežke na področju etnologije na Slovenskem, leta 2007 pa Zlati znak Univerze v Ljubljani.

Viri in literatura

• SEL, str. 193-194

« Nazaj | natisni