Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

Kuhar Boris

etnolog

( )

Življenjepis

R. l. 1929 v Mariboru. L. 1956 je diplomiral iz etnologije, doktoriral pa l. 1965 z disertacijo Ljudska materialna kultura v Škocjanskih hribih na Dolenjskem s posebnim pogledom na spremembe po l. 1945. Med l. 1962 in 1987 je bil ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja, med l. 1965 in 1977 pa odgovorni urednik Slovenskega etnografa. Raziskuje in popularizira kuhinjo slovenskih pokrajin; na to tematiko je objavil več člankov in knjig (Prazniki in praznične jedi na Slovenskem, 1992; Kam na dobro kosilo: 100 gostiln, 100 kuharjev, 100 receptov, 1997; Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin, 1998; Samostanska kuhinja: prehrana kartuzijanov in jedilniki žičkih menihov v prvi polovici 18. stoletja, 2002; Dolenjska in belokranjska kuhinja, 2002; Domača hrana za zdravo življenje, 2004; Dobra meščanska kuhinja: 300 izbranih receptov iz najboljših kuhinj slovenskih mest, 2007).

Viri in literatura

  • SEL, str. 264.

 

« Nazaj | natisni