Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

Roženbergar Šega Tanja

etnologinja

(3.3.1965 )

Življenjepis

R. 3. marca 1965 v Novem mestu. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Gimnazijo Novo mesto. Študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti, kjer je diplomirala l. 1989 in pridobila naziv diplomirana etnologinja in profesorica sociologije kulture. Leta 2006 je končala magistrski študij etnologije in kulturne antropologije. Enoletno delo v Dolenjskem muzeju je nadaljevala v Muzeju novejše zgodovine Celje (1990-2003), na Ministrstvu za kulturo (2003-2006). Od l. 2006 dalje je ponovno zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Celje, od l. 2009 kot direktorica muzeja. Med 1998 in 2003 je bila glavna urednica Glasnika Slovenskega etnološkega društva. L. 1999 je prejela Murkovo, l. 2001 pa Valvasorjevo priznanje.

Viri in literatura

  • SEL, str. 511.

 

« Nazaj | natisni