Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

Karlovšek Josip

kulturni delavec, odvetnik

(10.2.1867 - 25.10.1950 )

Življenjepis

R. 10. feb. 1867 v Šmarjeti, u. 25. okt. 1950 v Celju. Javni in kulturni delavec. Po končani gimnaziji v Novem mestu je na Dunaju sprva študiral teologijo, nato še pravo. L. 1897 je odšel v Celje, kjer je ostal do smrti. Poleg tega, da je imel svojo odvetniško pisarno je deloval na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Zavzemal se je, da bi bilo čim več gospodarstva v slovenski lasti in je tako denimo zaslužen, da je Pivovarna Laško ostala slovenska tudi po tem, ko jo je prodal takratni lastnik Kukec. Prav tako je iskal slovenskega kupca za domačijo Antona Martina Slomška, ki se je prodajala na dražbi. Ker kupca ni našel, jo je kupil sam in jo imel v lasti skoraj četrt stoletja. V tem času je posestvo uredil, popravil gospodarska poslopja in skrbel za sadovnjake, l. 1930 pa je moral zaradi dolgov posestvo prepustiti Celjski mestni hranilnici.

Viri in literatura

  • Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice, str. 361-362.

 

« Nazaj | natisni