Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

Bojanc Jožefa - sestra Krizina

(14.5.1885 - 15.12.1941 )

Življenjepis

R. 14. maja 1885 v Zburah, u. 15. decembra 1941. Mučenka za čast, nedotakljivost in posvečenost telesa ter kandidatka za proglasitev med blažene v katoliški cerkvi. L. 1921 je vstopila v samostan reda Hčere božje ljubezni. Ob začetku 2. svet. vojne so samostan na Palah blizu Sarajeva, kjer je živela s. Krizina, izropali in požgali četniki, s. Krizino pa skupaj s še štirimi sestrami v hudem mrazu odgnali v 65 km oddaljeni Goražde, kjer naj bi delale v vojaški bolnišnici. Med potjo so najstarejšo sestro ubili, z drugimi pa so se hoteli ob prihodu na cilj še malo pozabavati. Sestre so za vsako ceno hotele ohraniti svojo čast, zato so poskakale skozi okno. Pri padcu so se poškodovale, vendar pa ostale žive. Besni četniki so jih nato pokončali z meči in noži in pustili ležati trupla brez zgornjih oblačil en dan na obali Drine, nato pa jih je grobar zmetal v reko. S sestrami, med katerimi je bila poleg s. Krizine tudi s. Antonija Fabjan (1907-1941) iz Malega Lipja, je del poti prehodil tudi pisatelj Fran Ksaver Meško, ki je kot izgnanec živel v samostanu na Palah in dogajanje v tistem času opisal v svojem delu V četniškem ujetništvu.

Viri in literatura

  • Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice, str. 370-371.

 

« Nazaj | natisni