Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MATIJEVIČ Meta

zgodovinarka

(25.1.1951 )

Življenjepis

R. 25. jan. 1951 v Ljubljani. L. 1975 je diplomirala iz zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od l. 1975 do 1978 je delala v Arhivu Republike Slovenije, v letih 1978–1986 je bila zaposlena kot kustosinja v Dolenjskem muzeju, od l. 1986 je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, območni enoti Novo mesto. Od l. 2008 do upokojitve  l. 2011 je bila tudi vodja novomeške območne enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Od l. 2004 ima strokovni naziv arhivske svetovalke. V letih 1992–1994 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Je avtorica knjige Novomeške hiše in ljudje : s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja (2007) ter soavtorica publikacij: Železarna na Dvoru pri Žužemberku - zgodovina, tehnologija, izdelki (1980), Novomeške trgovine in trgovci (2005). Uredila je tudi publikacijo: Dokumenti iz zgodovine novomeške gimnazije 1746-1946 (1996). Strokovne članke objavlja v Dolenjskem listu, Dolenjskih razgledih, Rasti, Kroniki in Arhivih. L. 2008 je za svoje dolgoletno raziskovalno delo prejela Aškerčevo priznanje, in sicer za obsežno monografijo Novomeške hiše in ljudje.

Viri in literatura

  • Arhivi letn. 29, št. 2 (2006), str. 384-385
  • Delo 21. okt. 2008, str. 23.
  • Kronika letn. 56, št. 3 (2008), str. 560-561
  • Osebni podatki, 2008
  • Rast letn. 19, št. 3 /4 (117/118), jul. 2008, str. 324-326

 

« Nazaj | natisni