Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PAPEŽ ISKRA Maja

kemičarka

(24.3.1970 )

Življenjepis

R. 24. mar. 1970 v Borovnici pri Vrhniki. Odraščala je v Suhi krajini, v Šmihelu ob Krki. Osnovno šolo je najprej obiskovala v podružnični šoli v Šmihelu, nato pa višje razrede v Žužemberku. L. 1984 se je vpisala na takratno Srednjo šolo pedagoške dejavnosti in tehniško – naravoslovne usmeritve v Novem mestu. L. 1988 je odšla v Ljubljano na študij kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je l. 1994 diplomirala in nadaljevala s podiplomskim študijem. Raziskovala je področje organske kemije z analitskim pristopom, in sicer uvajanje molekul fluora v organske molekule. To je bilo sorazmerno novo področje, zato so njeni rezultati pripomogli k bolj akademskemu razumevanju dogajanja na tem področju. S svojim raziskovalnim delom je postavila temelj, na katerem so se gradile nadaljnje študije, ki so poglabljale razumevanje teh procesov. Doktorirala je leta 2002 z doktorsko disertacijo Kinetike fluoriranj organskih molekul z 1-klorometil-4-fluoro-1,4diaonizabiciklo[2.2.2.] oktan bis tetrafluoroboratom (F-TEDA).

Viri in literatura

  • Šercer Robič A., Nose L.: Nekdanji učenci Osnovne šole Žužemberk, 2006

 

« Nazaj | natisni